Nekdanji župan občine Prijedor je bil sicer oproščen najhujšega vojnega zločina, genocida nad bosanskimi Muslimani in Hrvati. Stakić je bil član tako imenovanega kriznega štaba, ki je vodil zavzetje Prijedora aprila leta 1992. Kot je v Haagu sporočil nemški sodnik Wolfgang Schomburg, pa je 41-letni Stakić po mnenju sodišča kriv za preganjanje, deportacije in množično iztrebljanje bosanskih Muslimanov in Hrvatov na območju Prijedora po njegovem zavzetju, zato ga je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo.
Sodišče je še odločilo,da bo Stakić po odsluženih 20 letih zapora sicer lahko zaprosil za pogojni izpust. Dosmrtna zaporna kazen je sicer tudi najvišja, ki jo sploh lahko določi sodišče, in, kot je pojasnil nemški sodnik Wolfgang Schomburg, ni predpisana samo za primer genocida, ampak jo lahko izrečejo v vseh primerih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Haaško sodišče ne more izreči smrtne kazni. Obsojeni ima dva tedna časa za pritožbo na odločitev sodišča.
41-letni srbski zdravnik Stakič je bil sicer obtožen genocida, vendar ga je sodišče oprostilo, saj je ocenilo, da je bil cilj srbskih nacionalistov v BiH izgon bosanskih Hrvatov in Muslimanov z območja, ne pa njihova smrt, kot določa definicija genocida.
Muslimani in Hrvati na območju Prijedora so bili najprej žrtve nasilja vojske bosanskih Srbov, preživele pa so nato odpeljali v taborišča Omarska, Keraterm in Trnopolje, kjer so bili številni izstradani, mučeni in ubiti. Na območju Prijedora je bilo med vojno ubitih kakih 1500 bosanskih Muslimanov in Hrvatov, 20.000 pa so jih izgnali z območja. Šlo naj bi za enega najbolj tragičnih poglavij vojne v BiH med letoma 1992 in 1995, Stakić pa je kot tedanji župan Prijedora in vodja generalštaba vojske bosanskih Srbov odgovoren za diskriminacijo nesrbskega prebivalstva. Stakić sicer trdi, da je bil zgolj "marioneta" srbske politike v času vojne v BiH in da oblast ni bila v njegovih rokah.
"Stakić ni predvidel, da lahko pride pred sodišče in je menil, da ga roka pravice ne more doseči," je dejal Schomburg v utemeljitvi sodbe. "Take ljudi je treba opozoriti, da morajo spoštovati mednarodno priznana načela kazenskega prava," je dejal in dodal, da naj bi kazen, ki so jo danes izrekli Stakiću, med drugim prestrašila potencialne vojne zločince. Tožilec haaškega sodišča Nicholas Koumijan je izrazil zadovoljstvo nad izrečeno kaznijo in ob tem menil, da je v skladu z resnostjo zločinov.
Stakića so marca 2001 aretirali v Beogradu in ga izročili sodišču. Proces pred sodiščem se je začel aprila lani, v sedmih mescih zaslišanj, ki so se končala 30. aprila letos, pa je sodelovala 101 priča. Pred aretacijo in izročitvijo v Haag je Stakić delal kot fizioterapevt v Beogradu.
Za krivega genocida obsojen le Krstić
Stakić je tretji obtoženec, ki mu je haaško sodišče sodilo za genocid kot najhujši in najtežje dokazljiv zločin. Od ustanovitve pred desetimi leti pa je sodišče za krivega genocida doslej spoznalo le enega obtoženca, in sicer bosanskega Srba, generala Radislava Krstića. 54-letni nekdanji poveljnik drinskega korpusa vojske bosanskih Srbov je bil avgusta leta 2001 obsojen na 46 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov v Sreberenici leta 1995, ko je bilo ubitih približno 8000 bosanskih Muslimanov, moških in otrok. Gre sicer za prvo obsodbo za genocid v Evropi po sojenju nacističnim zločincem po drugi svetovni vojni.
