Podpolkovnik Franken, ki je bil takrat namestnik poveljnika nizozemskega bataljona Unprofor v Srebrenici, je dejal, da je morala biti operacija takšnih razmer načrtovana in izvedena "na ravni Pal", oziroma v vrhu Republike srbske. Franken je med drugim povedal, da so mesto napadli s topniškim ognjem 11. julija 1995, in da se je takoj več tisoč civilistov napotilo k bazi njegovih enot v kraju Potočari. V bazi in okolici je tako bilo kmalu 30.000 ljudi, nizozemski bataljon pa je takrat štel 150 vojakov.
Srebrenica je bila med vojno v BiH varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30 tisoč Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Radislava Krstića in Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov. Po padcu Srebrenice 11. julija 1995 pa se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, saj so srbske sile na območju pod zaščito ZN tedaj ubile več kot 7000 Muslimanov.
