V Londonu zamaskirani protestniki napadli hongkonško ministrico

Protestniki so v tem tednu spremenili strategijo in začeli z blokadami tudi na delovne dni, s katerimi želijo zaustaviti vsakdanje življenje v Hongkongu ter preobremeniti policijo. Do tega tedna so protesti, ki vztrajajo že vse od junija, večinoma potekali ob večerih in koncih tedna.

Tudi v petek je tako na tisoče protestnikov vzklikalo slogane protestniškega gibanja z dvignjenimi petimi prsti – kar ponazarja pet glavnih zahtev demonstracij, ki vključujejo tudi pravico do svobodnih volitev hongkonških voditeljev in neodvisno preiskavo domnevnega policijskega nasilja. "Vsaka oseba v Hongkongu mora odigrati svojo vlogo," je za AFP dejal 33-letni protestnik.

Pravi kaos vlada v prometu, na cestah vztrajajo blokade, nasilje in spopadi pa se zaostrujejo. V zadnjem tednu sta v protestih umrli dve osebi.

V tem tednu se je središče protestov preselilo tudi na hongkonške univerze. V črno oblečeni protestniki so zasedli tudi univerze in kampuse, tiskovni predstavnik policije pa je okupacijo univerz označil za sod smodnika. Tuji študentje, ki so tam na študentski izmenjavi, pa so začeli množično zapuščati državo. Da naj se vrnejo v domovino, je danes svoje študente pozvala tudi univerza v Sydneyju.

Kitajski predsednik Ši Jinping je medtem izrazil podporo voditeljici Hongkonga Carrie Lam in dejal, da protesti ogrožajo princip "ena država, dva sistema", vse večje pa so skrbi, da kitajskega voditelja počasi zapušča potrpljenje, ter da bi Kitajska lahko v tem polavtonomnem območju vojaško posredovala, še poroča AFP. 

Protestniki na ulicah Hongkonga vztrajajo že vse od junija, demonstracije je sprožil sporni zakon o izročanju osumljencev določenih kaznivih dejanj celinski Kitajski (kritiki so trdili, da bo zakon omogočal Pekingu, da preganja svoje politične nasprotnike, vodil bi lahko tudi v erozijo sodne neodvisnosti Hongkonga), ki je bil po več tednih protestov sicer umaknjen – a prepozno. Protesti so se medtem že sprevrgli v vsesplošne prodemokratske demonstracije za več svoboščin in več demokracije. Nekdanja britanska kolonija, ki je pod okrilje Pekinga znova prišla leta 1997, sicer uradno uživa določeno stopnjo avtonomije po načelu "ena država, dva sistema" – in ima v skladu s tem pravico do svojega pravnega in političnega sistema. V zadnjih letih se je tako proti vse večjemu vmešavanju Pekinga v notranje zadeve Hongkonga vzpostavila močna opozicija.

Protesti so se medtem sprevrgli v izgrede in spopade med protestniki in policijo, napetosti pa so presegle meje – to je najbolj jasno razvidno v Veliki Britaniji, ki je vse do leta 1997 upravljala s tem ozemljem. 

V četrtek so tako v Londonu zamaskirani protestniki obkrožili pravosodno ministrico Tereso Cheng, jo zmerjali z morilko ter vzklikali gesla protestniškega gibanja – dogodek britanski mediji opisujejo kot najbolj fizično soočenje vse od začetka izgredov. Iz posnetkov je razvidno, da je Chengova v soočenju padla na tla, napad pa že preiskuje londonska policija. 

Chengova je utrpela poškodbo roke, odpeljali so jo v bolnišnico, kitajske oblasti pa so dogodek označile za "grozljiv napad" in obtožile Združeno kraljestvo, da spodbuja protestniško gibanje. Slednja medtem poziva tako kitajske kot hongkonške oblasti, da poiščejo politično rešitev za nastalo krizo.

V luči protestov pa je Hongkong prvič v desetletju oziroma vse od svetovne gospodarske krize zapadel v recesijo.