Verniki so po ulicah nosili črne zastave in se približevali mavzoleju najpomembnejšega šiitskega svetnika Huseina, vzklikali različna gesla, tudi "Dol z Ameriko" in "Ameriški vojaki so vzrok naših težav". V državi pa so razglasili tridnevno žalovanje.
Sicer je bil včerajšnji dan v Iraku najbolj krvav dan, odkar se je v tej državi uradno končala vojna. Iraški voditelji so skupaj z ameriško administracijo v Iraku za napad obtožili moža, ki naj bi bil tesno povezan z organizacijo Osame Bin Ladna, Al Kaido.
Britanski predstavnik v Iraku Jeremy Greenstock pa je ocenil, da bodo britanske sile v Iraku zaradi nestabilnosti, ki jo dokazujejo včerajšnji napadi v Kerbali in Bagdadu, v katerih je umrlo 271 oseb, 393 pa je ranjenih, ostale še vsaj dve leti.
Temu ostro nasprotuje najvišji šiitski sveti mož, ajatola Al Sistan, ki je pokritiziral ZDA, da jim že spet ni uspelo zagotoviti varnosti iraške države pred tujimi napadalci."Odgovornost nalagamo okupacijskim silam, ki so nesposobne zagotavljati varnost in kontrolirati meje, čez katere teroristi očitno z lahkoto prehajajo. Velik minus jim lahko pripišemo tudi zaradi tega, ker jim še vedno ni uspelo okrepiti iraških nacionalnih sil in jih založiti s primerno vojaško opremo, s katero bi se lahko kvalitetno branili pred zunanjim sovražnikom," je povedal Al Sistani. Obenem je pozval vse rojake, naj se združijo proti silam, ki destabilizirajo njihovo deželo. V Beli hiši še vedno vztrajajo pri tem, da se volitve v Iraku in s tem predaja oblasti iraškemu ljudstvu, ne bodo zgodile pred koncem junija ne glede na včerajšnje eksplozije, poudarili pa so, da bodo ameriške enote v Iraku ostale vse dokler ne bodo zaključile zadanih si nalog.
V Iraku več aretacij
Iraška policija in koalicijske sile so aretirale 15 sumljivih oseb. Po informacijah neimenovanega predstavnika koalicijskih sil v Iraku, štirje od aretiranih govorijo jezik farsi, zato domnevajo, da prihajajo iz Irana. "Na šiitski praznik ašura je v Irak pripotovalo veliko Irancev. Med stotisoči iranskih romarjev je bilo verjetno tudi nekaj takšnih, ki so povezani s terorističnimi organizacijami," je dodal omenjeni predstavnik.
Začasna iraška vlada je vsem svojcem žrtev izrazila sožalje in razglasila tridnevno žalovanje. Paul Bremer, civilni upravitelj v Iraku, je povedal, da bodo morali podpis nove iraške ustave prestaviti na bolj primeren čas. Tiskovni predstavnik ameriških sil Mark Kimmit pa je dejal, da je aretirani Jordanec Abu Musab al-Zarqawi, ki ga dolžijo povezave z Al Kaido, zagotovo eden od glavnih osumljencev, če ne celo glavni pri načrtovanju včerajšnjih eksplozij, ki so zabobnele skorajda ob istem času. Pri Zarqawiju so namreč našli pismo, v katerem poziva k napadu na muslimanske šiite.
Evropski časniki o novem valu nasilja v Iraku
La Repubblica (Italija): Tako je, kot da bi Američani sprožili vulkan in da bi ta ponovno obujeni vulkan povzročil izbruh starodavnih rivalstev, stoletja starih zamer in strahov, ki gredo tako globoko v preteklost kot sama zgodovina islama. Rivalstva, zamere in strahovi, ki izvirajo iz notranjosti Srednjega vzhoda in ki jih 150.000 vojakov koalicije pod vodstvom svetovne velesile ZDA, ki je nepazljivo vdrla na to območje, ni sposobnih, da jih zajezijo. Ti vojaki so Irak zasedli, vendar ga ne zmorejo imeti pod nadzorom. Hočejo biti osvoboditelji, vendar pa ljudje nanje gledajo kot na okupacijske sile.
Liberation (Francija): Krvavi bombni napadi potrjujejo, da se vojna s padcem Sadama Huseina ni končala. Spremenili so se le nastopajoči in operacije. Pridobivajo le bogati in, če to prenesemo na terorizem, pridobivajo le izkušeni morilci. Zato Američani, prav tako pa tudi Iračani, domnevajo, da za napadi v Kerbali in Bagdadu stojijo vahabiti. Ta koda se nanaša na sunitske islamistične teroriste, ki pripadajo teroristični mreži Al Kaida. To sicer še ni zagotovo, vendar pa sledovi vodijo do tega sklepa. Teroristični napadi kažejo sled Osame bin Ladna. Islamistična internacionala terorja je v Iraku našla idealno bojišče.
Der Standard (Nemčija): Bilo je očitno, da bodo tisti, ki hočejo za vsako ceno destabilizirati Irak, udarili med velikimi šiitskimi praznovanji, ki v svetišča privabijo na stotisoče ljudi. Odprto je bilo le cinično vprašanje: kdaj točno, kje točno in koliko bo žrtev. To je kruta lekcija iz terorizma; v okolju, kot je iraško, ne more največja sila na svetu storiti ničesar drugega, kot le nebogljeno opazovati, ko se na delo odpravijo samomorilski napadalci. Ta se sicer ukvarja predvsem s tem, da zaščiti sebe.
