Tujina

V Iraku razpustili vojsko

Washington/Bagdad, 23. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Ameriška civilna uprava v Iraku je razpustila vojsko in varnostne organizacije, ukinila pa je tudi obrambno ministrstvo, saj naj bi tam zaposleni podpirali režim strmoglavljenega iraškega predsednika Huseina. Predstavniki ZDA in Mednarodne agencije za jedrsko varnost upajo, da bo misija inšpektorjev lahko že prihodnji teden odšla v Irak.

Vojak ZDA v Bagdadu
Vojak ZDA v Bagdadu FOTO: Reuters

V bližnji prihodnosti naj bi civilna uprava ustanovila novi iraški korpus, kar je prvi koraki k ustanovitvi nacionalnih obrambnih enot v svobodnem Iraku. Korpus bo pod civilnim nadzorom, v njem pa naj bi bili profesionalni, nepolitični vojaški predstavniki vseh Iračanov.

Odločitev ameriške civilne uprave bo verjetno izzvala nove množične proteste, podobne današnjim v Basri, kjer je tamkajšnja skupina policistov, ki se je po padcu režima sredi aprila znova prijavila k delu, od britanskih sil zahtevala prvo plačo.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je visokega komisarja ZN za človekov pravice, Brazilca Sergia Vieiro de Mella imenoval za visokega predstavnika ZN v Iraku za obdobje štirih mesecev.

Misija IAEA na poti v Irak

Predstavniki ZDA in Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) si prizadevajo razrešiti še zadnje podrobnosti za to, da bi prihodnji teden v Irak lahko odpotovala misija inšpektorjev IAEA, so sporočili iz ameriškega State Departmenta. Skupina strokovnjakov naj bi v Irak odpotovala pod zaščito in pokroviteljstvom tamkajšnjih koalicijskih sil.

IAEA je v sredo sporočila, da z ZDA razpravlja o napotitvi inšpektorjev v jedrsko centralo Al-Tuvajta južno od Bagdada, od koder naj bi po plenjenju, ki je v državi zavladalo po strmoglavljenju režima iraškega predsednika Sadama Huseina, izginil jedrski material.

Wolfowitz o razmerah v Iraku

Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz je na zaslišanju pred senatnim odborom za mednarodne odnose zatrdil, da položaj v Iraku ni tako slab, kot trdijo kritiki administracije. "Irak ima sedaj boljšo oskrbo z električno energijo kot pred vojno," trdi Wolfowitz in dodaja, da so se zavezniške sile izognile begunski krizi, da v Iraku ni krize zaradi pomanjkanja hrane in zdravil, uničenih je bilo le malo naftnih vrelcev, vodna oskrba pa je na 60-odstotni ravni predvojne. Wolfowitz je sicer priznal, da položaj v Iraku morda na prvi pogled deluje kot zmešnjava, vendar bo ta po njegovih besedah še večja, dokler Iračani ne bodo dokončali procesa politične preobrazbe.

Paul Wolfowitz
Paul Wolfowitz FOTO: Reuters

V nasprotju z Wolfowitzem pa so bili senatorji obeh strank mnogo bolj nejeverni in predstavnika Pentagona zasuli s kritikami zaradi splošne anarhije v Iraku, pomanjkanja varnosti, nezadostne humanitarne pomoči in očitno slabe pripravljenosti na povojno urejanje zadev. Predsednik odbora Richard Lugar je izrazil zaskrbljenost, da so bile priprave administracije na stabilizacijo in obnovo Iraka nezadostne, saj je bilo načrtovanje za vojno veliko bolj razvito, kot načrtovanje za mir. Vodilni demokrat v odboru Joseph Biden je bil bolj neposreden in je Wolfowitza vprašal, kdaj misli predsednik George Bush končno priti pred Američane in jim odkrito povedati, da bodo morali ameriški vojaki ostati v Iraku veliko let in da jih bo obnova Iraka stala milijarde dolarjev. Wolfowitz je ponavljal stara stališča, da je položaj bil in ostal nepredvidljiv, zato točnega odgovora ni mogoče dati. Branil se je s trditvijo, da načrtov administracije ne gre primerjati z nedosegljivimi ideali. Kritike so po njegovih besedah posledica slabega poznavanja razmer v Iraku pred vojno in nerazumnih pričakovanj.

Vodja Iraškega narodnega kongresa Ahmed Šalabi je dejal, da resolucija ni to, o čemer se je iraška opozicija dogovarjala z ZDA. Ameriška vojska je namreč obljubila, da bo v Irak vkorakala kot osvoboditeljska vojska in ne kot okupacijska.

Nemčija in Poljska pozdravili resolucijo

Nemčija in Poljska sta pozdravili sprejetje resolucije o povojnem Iraku v Varnostnem svetu ZN. To je pomemben korak za obnovo države, ki je bila porušena v vojni, je v Salzburgu izjavil nemški predsednik Johannes Rau. Za poljskega predsednika Aleksandra Kwasniewskega pa je resolucija 1483, ki jo je v četrtek sprejel VS ZN, "dober znak". Iraško krizo je odslej moč razumeti kot težek odlomek v sodobni zgodovini in ne kot prelomni dogodek, je Kwasniewski dejal v Salzburgu, kjer se skupaj s 16 kolegi udeležuje 10. srečanja srednjeevropskih predsednikov.

  • 20
  • 19
  • 18
  • 17
  • 16
  • 15
  • 14
  • 13
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1