V mestu Hilla približno 100 kilometrov stran od Bagdada so napadalci streljali na avtomobil, v katerem sta se peljala dva nemška inženirja. Poleg njiju so v streljanju umrlo še trije iraški policisti, še en Nemec pa je ranjen. Nemški državljani naj bi bili sicer strokovnjaki nekega podjetja, ki na območju gradi vodovodno omrežje.
V napadu na severu Mosula je iraška prevajalka, ki je delala za ameriško administracijo, izgubila življenje, njen brat pa se je huje ranil. Ženska je bila po izjavah očividcev z avtom na poti v službo, v glavno bazo ameriške vojske v Mosulu, ko so jo v predelu mesta Muthanna napadli z manjšim strelnim orožjem. V avtu sta bila tudi dva njena sorodnika, ki sta se v streljanju huje poškodovala. "Ti namerni napadi kažejo na popolno nespoštovanje življenja nedolžnih ljudi," je izjavil generalni brigadir Carter Ham, poveljnik ameriških sil v Mosulu. "Pobijanje nedolžnih ljudi kaže na morilski in cinični naklep teroristov, s katerim želijo spodkopati svobodo in napredek v Iraku," je še dodal Ham.
Do streljanja je prišlo le dan kasneje po napadu na avto s petimi ameriškimi civilisti, človekoljubnih delavcev, od katerih so trije umrli takoj, četrti pa je podlegel poškodbam v bolnišnici.
V kraju Šavk er Rim severovzhodno od Bagdada pa je bilo ubitih šest Iračanov, še šest pa je bilo ranjenih, je poročala arabska televizija al Arabija. Iračani naj bi bili žrtve strelov ameriških vojakov, med žrtvami pa naj bi bil tudi štiriletni deček.
Že prejšnji torek so ubili dva ameriška civilista in njuno prevajalko na jugu Bagdada, gre pa za prve civilne ameriške žrtve po padcu Huseinovega režima 9. aprila 2003.
V noči na torek so sicer ameriški vojaki med racijo v sosednji stavbi zraven mošeje v Faludži aretirali devet oseb. Po navedbah očividcev, so dve ženski kasneje izpustili. Pred mošejo je sicer protestiralo okoli 800 ljudi.
Ukrajina bo z vojaki vztrajala v Iraku
Ukrajina, ki je v Irak poslala eno izmed največjih skupin vojakov (približno 1600), bo tam še vztrajala, kljub temu, da se je Španija odločila, da svoje vojake v Iraku pokliče nazaj domov, saj se boji za njihovo varnost. Takšno odločitev je sporočil vodja španskih socialistov Jose Luis Rodriguez Zapatero, ki meni, da se morajo španski vojaki po domnevnem napadu Al Kaide v Madridu, v katerem je umrlo 200 ljudi, do 30. junija vrniti nazaj v državo, če ne bodo nadzora tam prevzeli ZN.
Medtem pa je poljski predsednik Aleksander Kwasniewski v Varšavi dejal, da Poljska nima na razpolago dodatnih sil, ki bi jih poslala v Irak, če bi se od tam umaknili Španci. "Delujemo skladno z načrti, ki jih ne moremo spreminjati čez noč," je dejal Kwasniewski. 1300 španskih vojakov namreč deluje v sektorju, ki ga vodi Poljska in v katerem je skupaj 9500 mož.
Na izjavo Zapatera so se odzvali tudi nekateri ukrajinski politiki, ki menijo, da bi morala tudi Ukrajina ukrepati tako kot Španija. "Lagal bi, če bi trdil, da sem vesel, ker so naši vojaki še vedno v Iraku. Zelo sem zaskrbljen," je povedal ukrajinski premier Viktor Yanukovic. Zunanji minister Markijan Lubkivsky pa je povedal, da je vlada zadovoljna z aktivnostmi svojih vojakov v Iraku, zato jih nikakor ne nameravajo odpoklicati. "Naš položaj v Iraku se ni spremenil, zato o tem vprašanju odpoklica naših vojakov domov sploh ne mislimo razpravljati," je poudaril Lubkivsky.
