V Iranu so se po štirih urah podaljšanja le končale parlamentarne volitve. Iransko notranje ministrstvo je ukazalo konec glasovanja in začetek štetja glasov. Ministrstvo je sicer dovolilo, da volivci, ki so bili še na voliščih, oddajo svoj glas. Prvotno bi se sicer morala volišča zapreti že ob 18. uri po lokalnem času, a so oblasti volitve štirikrat podaljšale za eno uro, tako da so se volišča zaprla šele ob 22. uri po lokalnem času oziroma ob 19.30 po srednjeevropskem času.
Po navedbah neodvisnih opazovalcev je udeležbo izredno težko oceniti, saj so bila nekatera volišča skoraj prazna, medtem ko so se na drugih spopadali s pravim navalom. Predvsem v revnejših južnih predelih Teherana je bila udeležba visoka, medtem ko naj bi bilo na bogatejšem severu prestolnice volivcev manj. Volitve so sicer pospremile predvsem ostre protiameriške izjave. Vsak oddan glas je "krogla v srce" ameriškemu predsedniku, je izjavil vodja iranskega konzervativnega sveta varuhov ajatola Ahmad Džanati.
Bodo večino glasov dobili konservativci?
Konservativnim strankam se obeta zmaga predvsem zaradi zavrnitve okoli 2500 reformističnih kandidatov. Za 290 sedežev v enodomnem parlamentu, madžlisu, že sedmem po vrsti, se bo potegovalo kakih 5000 skrbno izbranih kandidatov s strani konservativnega sveta varuhov. Zaradi teh zapletov, ki so v tednih pred volitvami sprožili eno največjih političnih kriz v 25-letni zgodovini te islamske republike, se bojijo, da bi lahko bila volilna udeležba nizka, vsekakor pa daleč pod 67-odstotno na volitvah pred štirimi leti, ko so zavezniki reformističnega predsednika Mohameda Hatamija dobili večino v parlamentu.
Po ocenah lokalnih medijev bi manj kot 40-odstotna udeležba okoli 46 milijonov volilnih upravičencev lahko ne samo postavila pod vprašaj legitimnost sistema, ampak tudi ogrozila položaj predsednika Hatamija.
Bojkotu volitev se je med drugimi pridružila tudi Nobelova nagrajenka za mir, iranska borka za človekove pravice Širin Ebadi. Zaradi zavrnitve kandidatur pa je s položaja in od kandidature odstopilo kakih 130 reformističnih poslancev, skupno pa je od kandidatur odstopilo več kot 800 kandidatov. Reformistična stranka predsednika Hatamija, Združenje verskih borcev, je kljub temu sporočila, da bo sodelovala na volitvah, medtem ko je Hatami državljane pozval, naj se udeležijo volitev in naj se ne menijo za pozive k bojkotu.
Hatami upa na "presenečenje"
Hatami je Irance pozval, naj se množično udeležijo današnjih parlamentarnih volitev, da bi "ustvarili presenečenje" in tako prekrižali račune predvolilnim napovedim, da bodo zmagali konservativci. "Pomembno je, da se ljudje udeležijo volitev, in če bo udeležba dobra, vem, da bodo ljudje znova poskrbeli za presenečenje, in to kljub napovedim in propagandnim kampanjam," je izjavil Hatami, potem ko je na notranjem ministrstvu v Teheranu oddal svoj glas.
K glasovanju poziva tudi Hamenei
K množični udeležbi na volitvah je kot prvi že pozval iranski vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenei. "Za državo in ljudi je danes velik dan, tako kot je ob vseh volitvah, vendar so tokratne še toliko bolj pomembne, ker poskušajo naši sovražniki ovirati odhod ljudi na volišča," je pred televizijskimi kamerami dejal Hamenei po oddaji svojega glasu v svojem volilnem okolišu v Teheranu.
Dan pred volitvami so iranske pravosodne oblasti prepovedale delovanje še enega reformističnega časopisa. Časnik Jase No je namreč Hamenei obtožil, da je usmerjen proti islamskemu sistemu in širi napačne informacije. Že v sredo pa so iranske oblasti prepovedale delovanje dnevnika Šark.
