Britanski zunanji minister Jack Straw je nato v poslanski zbornici pojasnil, da bo komisijo vodil upokojeni visoki vladni uslužbenec lord Robin Butler, in da bo komisija poročilo pripravila do julija. Ob tem je dal vedeti, da so po oceni vlade domneve o neustreznosti obveščevalnih podatkov zavrnile že tri dosedanje preiskave, med njimi tudi minuli teden objavljeno Huttonovo poročilo.
Na začetek preiskave je že padla senca, saj je tretja največja stranka zavrnila sodelovanje v preiskovalni komisiji zaradi omejitev, ki so ji postavljene. Vodja poslanske skupine liberalnih demokratov Charles Kennedy je namreč vztrajal, da bi morala komisija znova preučiti, kako je vlada vključila oziroma uporabljala obveščevalne podatke v svojih poročilih o iraškem orožju za množično uničevanje pred vojno v Iraku.
Straw je tudi povedal, da bo komisija poročala Blairu in da bo poročilo objavljeno, da pa bodo v tajnosti ostali deli, ki bodo posebej občutljivi. Poslanci opozicijske konservativne stranke so sicer menili, da se je Blair za uvedbo preiskave odločil šele, ko se je zanjo dan pred tem odločil Bush.
Obveščevalne informacije o iraškem orožju za množično uničevanje so bile eden od razlogov za začetek vojne v Iraku. Po Blairovih besedah glede omenjenih obveščevalnih podatkov "obstajajo vprašanja, ki jih je treba preučiti". Vseeno je vztrajal pri trditvi, da je režim nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina "imel zmogljivosti za orožje za množično uničevanje", ko so se ZDA in Velika Britanija odločile za vojno v Iraku.
Madrid in Canberra ne bosta uvedla preiskave?
Španija ne bo sledila zgledu svojih zaveznic v Iraku, Velike Britanije in ZDA, ki so uvedle preiskavo o obveščevalnih podatkih o iraškem orožju. Tiskovni predstavnik španske vlade Eduardo Zaplana je dejal, da preiskava ne bi bila smiselna, saj je Španija pristopila k vojni na podlagi resolucij OZN, na podlagi mednarodnega soglasja, da je treba razorožiti iraškega predsednika Sadama Huseina.
Opozicijska socialistična stranka je vlado Joseja Marie Aznarja že pozivala, naj odpre dokumente s podatki, ki jih je zbrala španska obveščevalna služba CNI pred vojno v Iraku. Aznar pa kljub temu in kljub množičnemu nasprotovanju javnega mnenja sodelovanju v vojni v Iraku vztraja kot eden najtrdnejših zaveznikov Busha v Iraku. V Iraku je tudi 1300 španskih vojakov.
Avstralski obrambni minister Robert Hill je dejal, da ni potrebna nova preiskava o kakovosti obveščevalnih podatkov, da bi utemeljili avstralsko odločitev za podporo vojni v Iraku.
Po njegovem prepričanju ni nobenega dvoma, da je imel Husein na razpolago orožje za množično uničevanje, vprašanje je le, kaj se je s tem orožjem zgodilo.
