40. mednarodna varnostna konferenca v Münchnu , ki se je je udeležilo skoraj 300 gostov, med njimi tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in obrambni minister Anton Grizold, se je danes zaključila. Drugi dan konference, ki je bil v celoti namenjen prihodnosti Bližnjega vzhoda, je odprl jordanski kralj Abdulah II, ki je mednarodno skupnost na varnostni konferenci v Münchnu pozval k rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta. Kot je dejal, prav izraelsko-palestinski konflikt in ne razmere v Iraku, predstavlja osrednji problem za skoraj ves arabski svet. Kot je dodal, je prav ta spor tudi glavno vprašanje v boju proti mednarodnemu terorizmu. Današnji drugi dan varnostne konference je namenjen predvsem razmeram na Bližnjem vzhodu.
"V boju proti terorizmu lahko računate na Jordanijo. Jordanci delamo za novo upanje za prihodnost miru in blaginje. Jordanija vam daje roko in želimo podpreti prizadevanja mednarodne skupnosti," je glede bližnjevzhodnega vprašanja dejal Abdulah II. Pri tem je pozval k dejavni in skupni usmeritvi mednarodne skupnosti za nastanek združenja, ki bi omogočilo mir, saj vpleteni strani po njegovem mnenju ne moreta delovati sami.
Trenutna pot ni pot miru
Jordanski kralj je še opozoril, da kratkoročno ne vidi izgledov za mir, trenutne dejavnosti v zvezi z bližnjevzhodnim vprašanjem pa so po njegovem mnenju le nadziranje škode. Ob tem je kritiziral tudi Izrael, ker Palestincem ne nudi nobenega pozitivnega odgovora, zaradi česar naj bi padla vlada Mahmuda Abasa. "Ko se je od Palestincev zahtevalo, naj nekaj storijo, niso dobili ničesar v zameno," je dejal Abdulah II. in posvaril, da sedanja palestinska vlada ne sme pasti. Kljub temu pa jordanski kralj ostaja optimist in meni, da je možna prihodnost, v kateri bi izraelska in palestinska država živeli ena ob drugi.
Glede Iraka pa je Abdulah II. dejal, da je pomembna trdnost institucij in ne hitrost, s katero se jih vzpostavlja. Mednarodno skupnost je pozval, da naj stori vse za vzpostavitev temeljev samoodločanja.
Na konferenci je nastopil tudi palestinski zunanji minister Nabil Šat, ki je pozval ZDA, naj ostalim članom bližnjevzhodne četverice (še ZN, EU in Rusija), dovolijo aktivno uresničevanje časovnega načrta.
Predsednik komisije za zunanje zadeve ameriškega senata, republikanec Richard Luger pa je izjavil, da vrh zveze Nato, ki bo konec junija v Carigradu, predstavljala priložnost za politično soglasje glede vloge zavezništva na Bližnjem vzhodu. Glede morebitne navzočnosti Nato na mejah med prihodnjo palestinsko in izraelsko državo pa je vodja izraelskega sveta za nacionalno varnost Giora Eiland menil, da bi morali biti za to odgovorni državi na obeh straneh.
Indija in Pakistan ne bosta podpisala sporazuma o neširjenju jedrskega orožja
Indija in Pakistan še naprej vztrajata, da ne bosta podpisala sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki ga imata obe državi. Kot je danes v okviru dvodnevne varnostne konference, dejal pakistanski zunanji minister Mahmud Kasuri, Islamabad ne bo podpisal NTP, vendar pa dodal, da bodo izpolnili obveze v zvezi z neširjenjem. "To je v našem interesu. Ne želimo, da bi preveč držav imelo tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja," je dejal Kasuri.
Tudi predstavnik indijskih oblasti je zavrnil možnost, da bi Indija podpisala NPT iz leta 1969, katerega namen je omejiti jedrsko orožje na pet držav - ZDA, Rusijo, Francijo, Kitajsko in Veliko Britanijo. "Ni upanja, da bi Indija podpisala NPT," je na konferenci dejal vladni svetovalec za nacionalno varnost Brajesh Mishra.
Ruski obrambni minister Sergej Ivanov pa izrazil resno zaskrbljenost Rusije zaradi škandala glede širjenja jedrskih tehnologij iz Pakistana v Iran, Libijo in Severno Korejo. "Očitno je, da ni učinkovitega mehanizma v zvezi s širjenjem jedrskega orožja," je dejal Ivanov in dodal, da je to stvar, ki skrbi ves svet.
Ivanov je tudi okrcal države, ki kažejo s prstom na druge države in jih brez dokazov obtožujejo širjenja jedrskega orožja. Rusija je namreč pod pritiskom ZDA, naj ustavi civilno jedrsko sodelovanje z Iranom, saj ga obtožujejo, da si želi pridobiti jedrsko orožje.