V bavarski prestolnici se je začela dvodnevna varnostna konferenca, ki se je udeležuje okoli 270 ministrov in obrambnih strokovnjakov iz 45 držav, med njimi so tudi slovenski predstavniki. Začetek konference, ki bo letos predvsem v znamenju obnovitve transatlantskih odnosov, spremljajo izredno strogi varnostni ukrepi, saj so varnost skrbi kar 4000 policistov.
Protestniki: Ustavite vojne zveze Nato!
V središču Münchna se je sicer zbralo približno 5.000 ljudi, ki se ne strinjajo s politiko, ki jo zagovarjajo udeleženci varnostne konference. Manifestacija, ki je potekala po münchenskih ulicah, je bila razdeljena na več blokov, prevladovali pa so predstavniki anarhističnih, komunističnih in socialdemokratskih skupin ter sindikatov.
Policija je maskirane udeležence protestov večkrat legitimirala, hkrati pa je bilo na manifestaciji prepovedano nositi transparente, ki niso bili na dva metra dolgih nosilcih. Kljub temu so protestniki svoja prepričanja izražali tudi na takšen način. Na transparentih je bilo najpogosteje mogoče zaslediti napise: "ZDA in Nato zapustita Zaliv", "Natova varnost pomeni globalno nevarnost vojne", "Mir v Iraku, svoboda Čečeniji" ter "Ustavite vojne zveze Nato".
Fischer: Nemci ostajajo doma
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je medtem na konferenci izjavil, da Berlin ne bo oviral načrtov Nata glede stabilizacije razmer v Iraku, četudi Nemčija v Irak ne bo poslala vojakov. "Nemška vlada ne bo ovirala odločitev glede Iraka," je poudaril Fischer, ki pa je hkrati prepričan, da je potrebno upoštevati določena tveganja. "Glede takšnih odločitev sem sicer močno skeptičen," je rekel Fischer in dodal, da bi morali osrednjo vlogo pri stabilizaciji povojnih razmer imeti Združeni narodi.
"ZDA in Evropska unija, pa tudi Kanada, bi morale svoje zmogljivosti in sredstva usmeriti na zagotavljanje perspektive Bližnjega vzhoda v okviru nove čezatlantske pobude," je poudaril Fischer. Omenjena pobuda naj bi po Fischerjevih besedah obsegala partnerski sporazum zveze Nato in Evropske unije s sredozemskimi državami ter skupno izjavo, ki bi jo razširili tudi na države Bližnjega vzhoda in bi od držav podpisnic zahtevala zavezanost k miru ter privolitev v nadzor nad oboroževanjem.
Fischerjevo pobudo je danes podprl tudi ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Kot je menil ameriški obrambni sekretar, bi namreč zveza Nato državam območja lahko pomagala pri urjenju varnostnih sil ter imela vlogo katalizatorja v procesu demokratičnih in gospodarskih sprememb, kot se je to po padcu Berlinskega zidu zgodilo v državah Vzhodne Evrope.
Hoon zagovarja poseg v Iraku
Ameriško-britanski vojaški poseg v Iraku pred udeleženci konference je branil britanski obrambni minister Hoon. Kot je poudaril, bi bil Sadam Husein še vedno na oblasti, če zavezniki ne bi posredovali v Iraku. "Vem, da je vprašanje o iraškem orožju za množično uničevanje sporno, zlasti v moji državi, vendar pa sta dve stvari jasni: Sadam Husein je uporabljal kemično orožje proti lastnemu narodu, skušal pa je tudi razvijati jedrsko orožje," je dejal Hoon. Če ZDA ne bi vojaško posredovale, bi bili talibani, Slobodan Milošević in Sadam Husein še vedno na oblasti, je poudaril Hoon. "Svet bi bil precej bolj nevaren, če bi se ZDA odločile za izolacionizem," je bil prepričan Hoon.
Ivanov o bojaznih pred širitvijo Nata
Ruski obrambni minister Sergej Ivanov je dejal, da bi morala imeti ruska vojska odobren stalen dostop do kakršnihkoli novih oporišč zavezništva na Poljskem in v baltskih državah. Kot je pojasnil, bi morala imeti Rusija na voljo "infrastrukturo za stalen nadzor" oporišč Nata, s "katerim bi preverjala, ali načini uporabe teh zmogljivosti, kot nam je zagotovljeno, ne predstavljajo grožnje Rusiji".
Sicer se Rusija po ministrovih besedah ne bo "vmešavala" v širitev Nata, obenem pa je opozoril, da se bo mednarodno vojaško in varnostno okolje s sprejemom sedmih novih članic "radikalno spremenilo". Leta 1999 so bile v Nato sprejete Poljska, Češka in Madžarska, letos pa naj bi v zavezništvo sprejeli še sedem novih članic - Bolgarijo, Estonijo, Litvo, Latvijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.
Ivanov se je sicer strinjal z oceno, da bodo nove zmogljivosti zavezništva v Romuniji in Bolgariji lahko v pomoč kot baze za protiteroristične operacije na Bližnjem vzhodu, vendar pa je Nato pozval, naj pojasni, kje obstaja teroristična grožnja, ki je izpostavila nujnost oblikovanja novih zmogljivosti na Poljskem in v baltskih državah. Prav tako ruski obrambni minister ni izključil možnosti, da bo Moskva vnovič okrepila svojo vojaško navzočnost v eksklavi Kaliningard ob Baltiku. Glede odnosov Nato-Rusija je bil sicer Ivanov še kar optimističen, saj je menil, da so stiki med stranema "v embrionalni fazi", obenem pa je poudaril, da bi moral Nato "upoštevati našo zaskrbljenost na političnem in varnostnem območju" in se zato zavzel za večjo transparentnost zavezništva.
