Otvoritveni govor na 38. mednarodni konferenci o varnostni politiki, je imel bavarski premier in kandidat za novega nemškega kanclerja Edmund Stoiber, ki je poudaril, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za svetovni mir, varnost pa mora biti "prioriteta svetovnih prioritet", kajti brez varnosti ni ne svobode ne demokracije. Sicer so udeleženci največ pozornosti namenili boju proti terorizmu in vprašanjem globalne varnosti, pa tudi razmeram v srednji Aziji. Dvodnevne konference se udeležuje kakih 400 zunanjepolitičnih in obrambnih strokovnjakov in ministrov iz 43 držav, ki so se v Muenchnu zbrali že v petek zvečer. Srečanje poteka ob poostrenih varnostnih ukrepih.
Bodo ZDA "vojno proti terrorizmu" nadaljevali proti Iraku?
Ameriški predstavniki so ob tem napovedali nadaljevanje ameriške vojaške kampanje, ki naj bi se v prihodnje osredotočila na Irak. Po besedah namestnika ameriškega obrambnega ministra Paula Wolfowitza bodo ZDA boj proti mednarodnemu terorizmu nadaljevale z nespremenljivo ostrino. "Trenutno smo v vojni" in "najboljša obramba je dober napad," je še dodal Wolfowitz, ki je sicer izrazil podporo demokratičnemu napredku in blaginji nekaterih muslimanskih držav, med njimi Indonezije, Turčije, Pakistana, Jordanije in Maroka, ter jih postavil kot zgled drugim. Wolfowitz se je v svojem govoru osredotočil tudi na zvezo NATO. Po njegovem mnenju bi moralo zavezništvo izboljšati svoje sposobnosti in strukture za boj proti terorizmu. Pozornost je namenil tudi odnosom med zvezo NATO in Rusijo ter širitvi zavezništva. Opozoril je, da ne bi smeli pozabiti, da je NATO v osnovi vojaška zveza.
Ameriški senator John McCain pa je v svojem govoru napovedal, da bo po Afganistanu "naslednja fronta" Irak, iraškega diktatorja Sadama Huseina pa označil kot terorista. Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je nasprotno dejal, da bi bila bolj kot vojaško posredovanje in ultimati primerna politična rešitev z Irakom. Sicer pa je Scharping za svoje kolege priredil kosilo, ob katerem so osrednjo pozornost namenili vlogi ZN v novem strateškem okolju in potrebi po preoblikovanju organov organizacije, s čimer bi prispevali k večji učinkovitosti zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti.
O nadaljevanju svetovne "vojne proti terorizmu"
Španski obrambni minister je v imenu španskega predsedstva Evropski uniji napovedal, da nameravajo članice petnajsterice sprejeti deklaracijo o boju proti terorizmu, ki bi med drugim predvidevala boljše sodelovanje obveščevalnih služb in novo politiko za obrambo proti orožju za množično uničenje. Svetovalec za varnost indijske vlade Brajesh Mishra pa je poudaril, da se je v boju proti terorizmu nesmiselno osredotočiti le na lov "enega genija zla" - Osamo bin Ladna - in dodal, da je potrebno najti tudi pobegle talibanske borce in svetovalce. Indija leži sredi kriznega območja, zato bo prešla na vojaško popuščanje napetosti šele takrat, ko bo imela konkretne dokaze za zmanjšanje terorističnih dejavnosti onkraj njenih meja.
Pred udeleženci konference je nastopil tudi namestnik pakistanskega zunanjega ministra Abdul Satar, ki je izrazil pričakovanje, da bo Pakistan dobil vojaško in gospodarsko podporo v boju proti terorizmu. Obenem je opozoril na zgodovinsko odgovornost nekdanjih kolonialnih sil. Slednje so po njegovih besedah zatirale osamosvojitvena gibanja v svojih kolonijah in tako postavile temelje za nastajajoči terorizem. Glede kašmirskega spora med Indijo in Pakistanom je Satar dejal, da bi državi morali skleniti sporazum o zavarovanju obmejnih območij pred teroristi.
Namestnik kitajskega zunanjega ministra Wang Yi je ocenil, da je v skupnem interesu vseh ljudi in mednarodne skupnosti, da države sprejmejo isto stališče do terorizma, ne glede na to, kdaj in kje se pojavi, ter na obliko in cilj, ki si ga izbere. "Nikakor ne bi smeli imeti dvojnih meril," je še dodal. Pri tem je vnovič opozoril na terorizem, s katerim se na svojem ozemlju sooča Kitajska. Prav tako pa je vnovič poudaril znano stališče Pekinga, da bi morale biti vse akcije v skladu s cilji in načeli ustanovne listine Združenih narodov in drugih mednarodnih pogodb.
Na konferenci sta tudi Grizold in Rupel
Obrambni in zunanji minister, Anton Grizold in Dimitrij Rupel, sta sodelovala v razpravi s temo "Mednarodni terorizem, Evropa in svet". Govorili so o globalnih razsežnostih terorizma in vplivu na regionalno varnost, s poudarkom na Evropi in srednji Aziji. Minister Rupel je poudaril potrebo po širitvi območja varnosti in stabilnosti. Dejal je, da je potrebno razmišljati o širitvi evroatlantskih organizacij, tako po praškem vrhu kot tudi po naslednji širitvi EU.
Poudaril je še, da so dogodki 11. septembra pokazali, da danes nobena država, pa naj ima še tako vrhunsko razvit obrambni sistem, ni varna pred grožnjami mednarodnega terorizma. Poudarjena religiozna komponenta daje mednarodnemu terorizmu še posebej nevarno razsežnost, je menil. Boj proti terorizmu pa je ponovno postavil v ospredje sodelovanje na varnostnem področju med NATO in državami EU, so sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenija je kandidatka za članstvo v EU in NATO, je del širitvenega procesa in ne želi biti vzhodna meja Zahoda, je dejal Rupel. Le s članstvom v teh organizacijah bo po njegovih besedah Slovenija dosegla najvišjo stopnjo varnosti, obenem pa bo morala nase prevzeti tudi večji delež odgovornosti za ohranjanje miru v svojem okolju.
Po besedah ministra Grizolda je bil bistven poudarek v namenjen premisleku držav o svojih nacionalno-varnostnih strategijah v sodobnem varnostnem okolju. Države so prisiljene sodelovati in nobena v pogojih internacionalizacije in globalizacije ne more sama ostati zunaj tega varnostnega okvira. Od vsake posamezne države pa je odvisno, katere instrumente bo razvijala, da bo uspešna tako pri zagotavljanju nacionalne varnosti kot tudi pri svojem prispevku k mednarodni varnosti. Vsekakor pa so v okviru sodobne varnostne paradigme nujne predpostavke sodelovanje in zmogljivosti, je še povedal Grizold.
Ob robu konference se je obrambni minister Grizold srečal z ameriškimi obrambnimi strokovnjaki in norveško obrambno ministrico Kristin Krohn Devold, s katerimi je govoril tudi o slovenskemu članstvu v zvezi NATO. Grizold je tako vnovič izrazil stališče, da ima Slovenija jasne načrte za od sedem do deset let naprej, zanje pa je zagotovljen tudi finančni okvir, ki je relativno stabilen in dolgoročen.
Vodja slovenske diplomacije pa se je srečal z nekaterimi ameriškimi senatorji, med njimi Josephom Liebermanom, z novo estonsko zunanjo ministrico Kristino Ojuland, avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner, z Brucom Jacksonom iz ameriškega odbora za NATO ter z bavarskim ministrskim predsednikom Edmundom Stoiberjem.
Robertson: Evropa postaja "vojaški pritlikavec"
Generalni sekretar Nata George Robertson je danes sicer stopil v bran severnoatlantskega zavezništva z izjavo, da je Nato še vedno pomemben, vendar je tudi on izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega razkoraka med ZDA in zaveznicami. Za Evropo je Robertson celo uporabil izraz "vojaški pritlikavec", in pozval evropske vlade k večjim sredstvom za obrambo.
Prvi spopadi s policijo
Kljub mirnemu začetku je v petek že prišlo do prerivanja med nemško policijo in protivojnimi demonstranti. Do prerivanja je prišlo, ko je policija hotela izprazniti glavni muenchenski trg Marienplatz. Okoli 2000 demonstrantov je oblikovalo zid pred nekaj sto policisti s ščiti in palicami. Vsaj dva človeka so odpeljali v reševalnih vozilih. Po podatkih policije so enajst demonstrantov aretirali. Množica je na policijo žvižgala in kričala parole "Mednarodna solidarnost!" in "Mi smo miroljubni, kaj pa vi?".
V soboto pa se je zbralo še več tisoč ljudi. Demonstracije so ob navzočnosti številnih pripadnikov varnostnih sil potekale mirno. Po podatkih muenchenske policije je bilo do zgodnjega popoldneva aretiranih 60 ljudi. Za red naj bi skrbelo več kot 3000 policistov iz vse Nemčije.
