Zadovoljstvo nad konferenco je izrazil tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten, ki je dejal, da mora sedaj denar priti iz banke do iraškega ljudstva. Patten je tudi izrazil zadovoljstvo, da so na konferenci dosegli dogovor glede ustanovitve novega sklada za pomoč Iraku, ki ne bo prihajala iz ZDA in ki ga bodo nadzorovali Združeni narodi (ZN) in Svetovna banka. Ta bo po besedah Pattna zagotovil transparentnost in odprtost pri obnovi države.
Čeprav zbrana vsota ne dosega 56 milijard dolarjev, ki naj bi jih po ocenah ZDA in Svetovne banke v prihodnjih štirih letih potreboval Irak, je po ocenah predstavnikov ZN s tem pokrito najbolj kritično obdobje, leto 2004. Kot je povedal tiskovni predstavnik ZN Bill Orme, bodo leta 2004 v Iraku potrebovali devet milijard donacij. "To bo edino leto, ko bodo popolnoma odvisni od zunanjih subvencij. To pa imamo," je dejal Orme. Ameriški minister za zakladnico pa je povedal, da si bo Washington z drugimi državami še naprej prizadeval, da bi zmanjšali iraški dolg.
Japonska in Savdska Arabija sta na konferenci obljubili več sredstev, kot so pričakovali, četudi je večina od tega v obliki posojil, kar bo le še bolj obremenilo že tako zelo zadolženo državo. Japonska zunanja ministrica Joriko Kavaguči je namreč na konferenci ponudila 1,5 milijarde dolarjev donacij za leto 2004, obenem pa še 3,5 milijarde posojil za obdobje med letoma 2005 in 2007, kar je največ obljubljenih sredstev, takoj po ameriških 20 milijardah dolarjev pomoči.
Savdska Arabija je obljubila milijardo do leta 2007, pri tem pa je savdski princ Savd Al Fajsal pojasnil, da bo polovica od tega v posojilih, polovica pa v izvoznih posojilih. Al Fajsal je tudi dejal, da je njegova država pripravljena zmanjšati dolg Iraka, ki znaša 24 milijard, podrobnosti pa ni navedel. Kuvajt pa je poleg milijarde dolarjev, ki jih je že namenil, obljubil še 500 milijonov dolarjev. Vodja iranske diplomacije Kamal Harazi je medtem povedal, da je Iran pripravljen Iraku nuditi elektriko in zemeljski plin ter mu omogočiti izvažanje nafte prek iranskih naftnih terminalov.
EU bo za obnovo za prihodnje leto podarila 700 milijonov evrov, je povedal italijanski zunanji minister Franco Frattini, katerega država trenutno predseduje Uniji. Komisar za zunanje odnose Patten pa je dejal, da bo EU za Irak do leta 2007 namenila 1,3 milijarde evrov. EU je sicer lani za obnovo Afganistana namenila več, to je 803 milijone evrov.
Italija je poleg 3000 vojakov, ki so že nameščeni v Iraku, za prihodnja tri leta ponudila 200 milijonov evrov. Francija in Nemčija nista ponudili nove pomoči, sta pa izrazili pripravljenost, da najdeta rešitev. Kanada je ponudila 230 milijonov, Združeni arabski emirati 215 milijonov, Južna Koreja 200 milijonov, Kitajska 24,2 milijona, Filipini milijon, Slovaška pa 290.000 dolarjev. Svetovna banka bo prispevala od tri do pet milijard dolarjev.
