Nemški predsednik Johannes Rau, predsednik bundestaga Wolfgang Thierse, kancler Gerhard Schroeder in nekateri drugi politiki so v spomin na več kot milijon ljudi, ki so se takrat v več kot 700 mestih v NDR podali na ulice za svobodo in demokracijo, položili tudi vence ob spomeniku žrtvam vstaje.
Žalne slovesnosti ob 50. obletnici vstaje so se v nemški prestolnici danes začele s spominsko ekumensko sveto mašo, ki sta jo darovala poglavarja katoliške in evangeličanske cerkve v Nemčiji, kardinal Karl Lehmann in predsednik evangeličanske sinode Manfred Kock. Popoldne se bodo tragičnega dogodka spominili tudi v obeh domovih nemškega parlamenta s posebno žalno sejo. O žalnih slovesnostih ob obletnici vstaje poročajo tudi iz številnih drugih delov Nemčije.
Berlinski župan Klaus Wowereit je ob ponedeljkovi spominski slovesnosti v mestni hiši poudaril pogum ljudi, ki so se pred 50. leti uprli tedanjemu režimu. "Če ne bi bilo 17. junija 1953, ne bi bilo 9. novembra 1989," je dejal Wowereit in dodal, da je eden izmed naukov krvave vstaje državljanski pogum dolgoročno močnejši od vsakega tanka.
Prebivalci NDR so 17. junija 1953 z množičnimi stavkami in demonstracijami zahtevali izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer, svobodne volitve in odstop vlade. Vstaja se je razvila v Berlinu iz stavke zaradi zvišane delovne norme. Razvneli so se nemiri in spopadi s policijo, upor pa je s tanki zadušila sovjetska vojska. Nezadovoljstvu prebivalstva so med drugim botrovali prenagljeni vladni ukrepi za graditev socialistične družbe, gospodarske težave, razmeroma nizka življenjska raven ter slaba preskrba s hrano.