Lani opravili le 37,3 odstotka načrtovanih operacij krčnih žil, zaostajajo tudi na drugih področjih

Na področju specialistične ambulantne dejavnosti je bilo lani 900 tisoč pregledov manj. Na področju zobozdravstva 800 tisoč manj, na področju osnovne zdravstvene dejavnosti pa 300.000 manj obiskov zdravnika kot v letu pred tem. Kar ni bilo res nujno ali akutno, je bilo odloženo. V murskosoboški bolnišnici so imeli največji izpad pri operativnih posegih. "Večino kirurških posegov, operacije žolčnih kamnov, vaskularne operacije, pri ortopedskih operacijah smo uspeli nekoliko vzdrževati, seveda pa zaostajajo hrbtenice, programske operacije," pojasnjuje Daniel Grabar, strokovni direktor splošne bolnišnice Murska Sobota.

Podatki za vso državo so skrb vzbujajoči. Pregled opravljenih posegov glede na postavljen načrt daje slutiti, kolikšno škodo so doživeli številni bolniki, ki so posege potrebovali. V letu 2020 so v vseh zdravstvenih ustanovah opravili le 37,3 odstotka načrtovanih operacij krčnih žil, 76 odstotkov operacij arterij in ven. Slabih 70 odstotkov načrtovanih angiografij, 70 odstotkov operacij kile, le 51 odstotkov endoprotez kolena, 67 odstotkov endoprotez gležnja, 71 odstotkov artroskopskih operacij, 62 odstotkov operacij karpalnega kanala in 72 odstotkov načrtovanih operacij kolkov.  

Poleg že čakajočih pacientih prihajajo novi, s posledicami po prebolelem covidu

"Predvsem z vidika kakovosti življenja, nisi življenjsko ogroženi. Vendar z vidika kakovosti življenja je čakanje na te posege in storitve gotovo neprijetno," razlaga Sladjana Jelisavčić iz ZZZS. Umirjanju epidemije in postopnem odpiranju okrnjenih programov pričakujejo bolnišnice v tem letu velik pritisk bolnikov.  Grabar še dodaja: "Imamo dva problema, postorit vse tisto, kar še čaka, kar je nekako potrebno opraviti. Čakajo pa tudi pacienti po prebolelem covidu, ki prihajajo  z dokaj resnimi komplikacijami novih stanj."

V Murski Soboti ohranjajo covid oddelek. Danes imajo 34 covidnih bolnikov, od tega šest v intenzivni enoti. V izolski bolnišnici pa so covid oddelek zaprli,  in bodo tiste bolnike, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, pošiljali odslej v Novo Gorico. "V celotnem letu je bilo narejenih storitev od 10 do 15 odstotkov, to velja tako za hospitalni del, kot večino ambulantinih dejavnosti," pojasnjuje Dušan Designer, strokovni direktor iz splošne bolnišnice Izola. Padec je podoben tudi v ostalih zdravstenih ustanovah. A statistike obenem kažejo, da je bilo lani bistveno manj čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Vzrok je preprost: "Bilo je manj kontaktov pri izbranih osebnih zdravnikih, bilo je manj napotitev, ker so izbrani osebni zdravniki vedeli, da sekundarni nivo ni primarno obravnava covid paciente," pravi Jelisavčićeva. 

Bolnišnice bodo letos pred velikimi izzivi. "V času covida je bilo dnevno okoli 700 do 800 ljudi v naših ambulantah, v popolnem delovanju naše bolnišnice pa je teh bolnikov do 1000," še dodaja Designer. Ob zaprtju covid oddelka v Izoli so se vsi delavci, ki so jih prej rekrutirali z različnih oddelkov bolnišnice, vrnili na svoja delovišča.  Designer tako še obljublja: "Absolutno se bomo potrudili, da bomo vse v letošnjem letu nadoknadili, v meri, ki jo bolnišnica, vsaka dejavnost zase tudi zmore."

 V covid bolnišnicah bodo zaostanke začeli loviti kasneje. A Grabar se boji, da bo takšno stanje trajalo še naprej, "da bodo okvare na zdravju še hujše, kar nam nalaga dosti več dodatnega dela, pa tudi stanja postajajo vse bolj zahtevna. Nujna stanja je še dosti težje obvladovati." Zato upajo, da bo epidemije čim prej konec, da se bodo lahko posvetili tudi bolnikom, ki jih je covid postavil na stranski tir.