18 let vodil zbornico, ki naj bi jo oškodoval za 4,2 milijona evrov

Nadan Vidošević, ki je dolgoletni predsednik Hrvaške gospodarske zbornice, je osumljen zlorabe položaja in pooblastil v aferi, ki je znana pod imenom Remorker. Vidošević vse očitke zavrača. Policisti so opravili hišno preiskavo v njegovem stanovanju ter v razkošni vili. Med preiskavo pa so naleteli na skrivni podzemni bunker, v njem pa na več kot 500 umetniških del, 30 amfor, arheološko zbirko iz časa starih Rimljanov, več kot 30 dragocenih starinskih knjig, v obsežni zbirki pa so bili še unikatni zemljevidi Dalmacije, cel niz skulptur, stene pa so se šibile pod številnimi lovskimi trofejami, med katerimi je Vidošević imel celo polarnega medveda.

Preiskovalci so vhod v podzemno skrivališče našli za knjižno omaro. V zbirki so med drugim dela Vlahe Bukovca, Miroslava Kraljevića, Lea Juneka, Marina Tartaglia, prav tako številna umetniška dela Meštrovića in Tomislava Otona Ivekovića.

V načrtih Vidoševićeve vile podzemnega skrivališča ni vrisanega. Na vhod so tako policisti naleteli po naključju. V četrtek so predmete v zaklonišču skrbno označili, popisali in jih zaščitili. Ko bodo naredili celoten seznam, bodo umetniška dela odpeljali v Muzej sodobne umetnosti.

Vidošević je bil v sredo zaslišan, očitke, da je v samem vrhu petčlanske skupine, ki naj bi iz zbornice odtujila najmanj 32 milijonov kun (4,2 milijona evrov), pa zavrača. Poleg Vidoševića so v torek aretirali tudi vodjo računovodstva zbornice Josipo Miladinov.

Vidošević je lastnik tudi več vrednih nepremičnin, med drugim kmetije z umetnim jezerom, konjušnice, turističnih objektov v Omišu in zemljišč v Istri, pri Zagrebu in v BiH. Na svojo mater je prepisal tudi tri vile na obali in več stanovanj v Zagrebu in Splitu. Uskok je že zahteval blokado Vidoševićevega premoženja, ki pa je precej večje od zneska, za katerega naj bi oškodovali zbornico.

Ga je izdal Komerički?

Afera je izbruhnila sredi oktobra, ko so policisti odvzeli prostost vodji Vidoševićevega kabineta Zdenki Peternel ter sodelavcu zbornice Davorju Komeričkemu in njegovemu prijatelju Igorju Premilovcu. Slednji je preiskovalcem pojasnil, kako so odtujili denar med letoma 2005 in 2010.

Hrvaški mediji ugibajo, da je do prijetja Vidoševića prišlo, potem ko naj bi Komerički povedal policistom, da je denar, ki so ga odtujili iz zbornice, izročil osebno v roke Vidoševiću in Peternelovi. Komeričkega so pred prijetjem Vidoševića izpustili iz pripora.

Za Premilovca niso odredili pripora, ker je takoj priznal policistom, da so s Peternelovo in Komeričkim pripravljali lažne račune za oglaševalske storitve, ki nikoli niso bile opravljene. HGK je račune plačal Premilovčevemu podjetju Remorker International, ki je bilo registrirano na Češkem. Ta je denar dvigoval z računov svojega podjetja v Avstriji in ga izročil Komeričkemu. Zase je obdržal deset odstotkov zneska.

Zmeda v vrhu zbornice, kandidat za predsednika osumljen zlorabe položaja

Skupščina Hrvaške gospodarske zbornice je danes s položaja predsednika zbornice odstavila Vidoševića in za v. d. predsednice imenovala Sabino Škrtić, potem ko je upravni odbor zbornice v sredo za v. d. predsednika imenoval Darka Petričevića. Petričevića namreč obtožnica bremeni, da je kot lastnik nekdanjega podjetja Vemos zlorabil položaj in oškodoval podjetje P&B Krško za 1,6 milijona evrov.

Kot danes še poroča Večernji list, je Petričević januarja 2010 enostransko prekinil pogodbo s slovenskim podjetjem, s katerim je imel podpisano, da bo izplačal 1,6 milijona evrov zaostankov za dela, ki so bila opravljena na termoelektrarni Pljevlja v Črni gori.

Pogodba je določala, da črnogorska vlada nakaže denar na račun Vemosa, hrvaško podjetje pa naj bi ga preko hrvaške Centar banke nakazalo na račun podjetja iz Krškega. Petričević je namesto izplačila naložil svojemu računovodstvu, naj ukinejo pooblastila Centar banki za nakazilo slovenskemu podjetju, piše zagrebški časnik.

Časnik navaja pričevanje direktorice podjetja P&B Krško Silve Pangrečič, da je njena družba spoštovala pogodbo in je Vemosu zagotovila opremo, tehnologijo, načrte in inženiring za posel v Črni gori. Vrednost celotne naložbe je bila 9,7 milijona evrov.

Petričević je vztrajal, da Črna gora vse plača Vemosu, ta pa naprej, a so ostali dolžni 1,6 milijona evrov slovenskem podjetju za dodatna dela, ki niso bila predvidena v izvirni pogodbi. Črnogorski naročnik je izpolnil svoje finančne obveznosti.

Petrričević je konec leta 2009 podpisal pogodbo o dolgu za dodatna dela do slovenskega podjetja, a je pogodbo potem prekinil, ne da bi obvestil slovenskih partnerjev. Pangrečičeva je dejala, da je šele od Centar banke izvedela, da je Vemos v začetku 2010 umaknil pooblastila za izplačilo, okoliščine tožbe opisuje časnik.