Fresko so arheologi odkrili v istem domovanju, v katerem so že novembra lani izkopali fresko, ki upodablja mitološko zgodbo o Zeusu, ki v podobi laboda posili Ledo. Obe umetniški deli sta izjemno dobro preživeli izbruh Vezuva, ki je mesto prekril s pepelom in ga zamrznil v čas.
Vodja izkopavanj Alfonsina Russo je ob tem dejala, da je "lepota teh soban" arheologe prisilila, da spremenijo svoje načrte in se bolj podrobno posvetijo sobanam, ob tem pa so našli novo fresko v atriju, ki je v izjemno dobrem stanju.
Ta pripoveduje in upodablja mitološko zgodbo Narcisa, ki strmi v vodo, ob njem pa je podoba s krili, ki po predvidevanjih ponazarja Erosa, grškega boga ljubezni.
Massimo Osanna pravi, da je soba "prežeta z motivi radosti življenja, lepote in nečimrnosti". Tudi druge mitološke figure, kot so kupidi in satiri, se pojavijo v sobi "kot del spremstva Dioniza", grškega boga vina, plodnosti, veselja in razposajene objestnosti.
Vsa odkritja skupaj vodijo k domnevi, da gre za "veliko rezidenco bogatega lastnika", meni arheologinja Sophie Hay. Dodaja, da je grška mitologija postala izjemno priljubljena na začetku tisočletja, predvsem s pomočjo rimskega pesnika Ovida. "V Pompejih je postalo modno upodabljati mite v freskah," njene besede povzema New York Times.
Po Ovidovem pripovedovanju zgodbe je bil Narcis lep, a čustveno hladen mladenič, ki mu je bilo usojeno dolgo življenje. Vanj se zaljubi nimfa Eho, a Narcis jo zavrne. Eho je zaradi žalosti propadla, od nje pa je ostal samo odmev. Boginja Afrodita je Narcisa nato kaznovala tako, da se je ta zaljubil v svojo podobo, ki jo je uzrl v vodnem izviru. Ker se mu je podoba stalno izmikala, naj bi od hrepenenja shiral in se spremenil v rožo – ki po njem nosi ime narcisa.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.