Poplave po vsej Srednji Evropi
Deževje se je začelo konec prejšnjega tedna, počasi pa se je razširilo čez celo državo, porečje reke Vltave pa je izredno obširno, zaradi česa je gladina reka izredno narasla.
Pripadniki češke vojske, gasilci in prostovoljci so imeli vso noč polne roke cela. Na bregovih Vltave so iz vreč peska gradili zaščitne nasipe, da bi staro mestno jedro obvarovali pred morebitnimi poplavami. Poročajo, da utegne voda v nekaterih stanovanjskih predelih v starem delu mesta narasti do dveh metrov. Policija je zaprla vsa nevarna območja mesta ob reki, premier Špidel pa je policijo pooblastil, da po potrebi ljudi nasilno evakuira.
Evakuacija v Pragi se je začela
V češki prestolnici je župan Igor Nemec več kot 40.000 prebivalcev pozval, naj preventivno zapustijo svoje domove, ki ležijo neposredno ob močno narasli Vltavi. Češki premier Špidla je že v ponedeljek zvečer na območju Prage, Plzna, Karlovih Varov in v osrednji Češki razglasil izredne razmere. V Pragi so iz varnostnih razlogov zaprli tudi znameniti Karlov most in več postaj podzemne železnice. V češki prestolnici je sicer samo v eni uri minulo noč padlo več kot 30 litrov dežja na kvadratni meter.
"Vsa voda zbrana v Vltavi teče pod praškim Karlovim mostom v starem delu mesta. To pomeni, da Pragi grozi največja poplava v zadnjih več kot 100-ih letih. Že sedaj je velik del starega mesta poplavljen. Že včeraj je vlada ustanovila krizni štab, mestna oblast pa poziva prebivalce, da pomagajo pri grednji nasipov," je za 24 ur odpravnik dejal poslov na slovenskem veleposlaništvu v češki prestolnici Matjaž Puc.
Vremenska napoved je na srečo optimistična, na območju Prage je že prenehalo deževati.
Tudi drugod po državi je hudo
Položaj je zelo resen tudi na jugu in severu države. Najbolj ogrožena mesta mesta na Češkem so še Češki Krumlau, Budejovice, Poznan, in še nekatera druga, po državi pa je evakuiranih že prek 10 tisoč ljudi.
V mestu Češke Budejovice na jugu države je voda prestopila obrambne nasipe, ki so jih prebivalci zgradili iz vreč peska, in poplavila mesto. Na meji z Nemčijo naj bi reka Laba ponekod narasla celo na več kot osem metrov, gladina čeških rek pa se še zvišuje.
Nemčija, Avstrija, Rusija in Romunija so tudi prizadete
Zaradi poplav v Evropi, predvsem na Češkem, Nemčiji, Avstriji in Rusiji, je doslej umrlo 70 ljudi, samo na Češkem sedem.
Gladine rek naraščajo tudi v nemškem Dresdnu in njegovi okolici, kjer so številni prebivalci zaradi poplav že odrezani od sveta. Na Bavarskem so v številnih okrožjih razglasili izredne razmere, v mestu Passau pa se pripravljajo na stoletne vode, saj naj bi gladina Donave po napovedih hidrologov popoldne dosegla rekordno višino 10,7 metra.
V Avstriji je voda poplavila središče mesta Ybbs, razmere pa so kritične tudi v Linzu, kjer so reševalci iz vozil na poplavljeni avtocesti A1 ponoči rešili 48 ljudi, ki so obtičali na cesti, ko je popustil bližnji jez. V Zgornji Avstriji je v poplavah v noči na torek umrl gasilec. Iz zvezne dežele Salzburg medtem poročajo, da so se razmere v primerjavi s ponedeljkom danes umirile. Gladina reke Salzach je znatno upadla, tako da so številni mostovi že odprti za promet.
Pet dni po četrtkovem neurju ob obali Črnega morja na jugu Rusije so reševalci doslej našli 58 trupel, bojijo pa se, da je v naravni nesreči izgubilo življenje najmanj 100 ljudi. Na dnu morja so potapljači namreč našli dva turistična avtobusa in najmanj 30 avtomobilov, ki so jih narasli hudourniki odplavili v morje. V vozilih so po navedbah potapljačev tudi trupla. Ruske oblasti so zaradi nevarnosti izbruha epidemije v ponedeljek zaprle vsa prizadeta letovišča. Več kot 4000 dopustnikov bo moralo zapustiti to območje.
Združenja italijanskih kmetov pa so napovedala, da bodo skupaj z avstrijskimi in nemškimi kmeti v Bruslju zahtevala odškodnino za škodo, ki so jo utrpela zaradi slabega vremena v zadnjem času. Po navedbah združenja italijanskih kmetov je italijansko kmetijstvo zaradi toče in obilnega deževja samo v zadnjem tednu utrpelo škodo v višini več kot 300.000 evrov, in sicer je bila prizadeta predvsem severna Italija.
EU preučuje možnosti za pomoč
Evropska komisija je sporočila, da preučuje možnost sprostitve izredne pomoči Češki in še zlasti njeni prestolnici Pragi, za odpravo posledic poplav. Poleg tega naj bi se na Bruselj z zahtevo po odškodnini za škodo, ki so jo povzročile narasle vode, obrnili tudi kmetje iz nekaterih članic Evropske unije. Sicer komisija za primer naravnih nesreč nima predvidenih mehanizmov finančne pomoči niti za članice unije niti za kandidatke, zato lahko članice računajo le na omejeno pomoč Bruslja.
Članice povezave, ki so jih hude poplave najhuje prizadele - denimo Nemčija, Avstrija in Italija – bi lahko evropsko pomoč pridobile s preusmerjanjem že odobrenih sredstev iz evropskih strukturnih skladov v posebne projekte, prav tako pa bi komisija utegnila sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili pomoč tudi iz naslova skupne evropske kmetijske politike. Do pomoči naj bi bili denimo upravičeni tisti kmetje, katerih proizvodnja se je zaradi poplav zmanjšala za najmanj 20 odstotkov. V primeru kandidatk pa bi lahko za odpravo posledic naravnih ujm uporabili tudi posojila, odobrena v okviru nekaterih programov predpristopne pomoči.
