Odziv zahodne koalicije
Med velikimi silami vojaški pohod Američanov proti terorizmu še najbolj podpira Velika Britanija, ki tudi sicer velja za najbližjega zaveznika Združenih držav. Tako kot Bush je bil tudi britanski premier Tony Blair oster. Dejal je, da je bil teroristični napad na ZDA tudi napad na Veliko Britanijo, saj je v njem umrlo skoraj 300 britanskih državljanov. Zato povračilne ukrepe, ki jih bo po vsej verjetnosti izvedla ZDA, podpira.
Francija in Rusija pa sta do takojšnje vojaške akcije Združenih držav bolj skeptični. Obe državi opozarjata, da mora kakršnakoli akcija proti teroristom, ki jo sicer podpirata, temeljiti na trdnih dokazih, sicer lahko sproži le še več nasilja. Podobno razmišlja tudi papež Janez Pavel II, ki je danes v Rimu daroval mašo za žrtve terorističnega napada, ki se je je udeležilo kart 40.000 vernikov. Papež je pozval k miru in strpnosti in dejal, naj jeza ne vodi k nasilju.
Odziv islamskih držav
Tudi med islamskimi državami mnenja niso enotna. Proti ameriški intervenciji v Afganistanu so Irak, Jemen, Iran in Tadžikistan, ki je že izjavil, da svojega ozemlja v primeru napada ZDA na Afganistan ne bo dal na razpolago. Libija in Sirija se še nista izjasnili. Izrazito prozahodne države, kot so Savdska arabija, Turčija, Maroko in Združeni arabski emirati so v precepu, saj v vseh teh državah delujejo skrajne islamske skupine, ki se utegnejo v primeru ameriškega napada pridružiti sveti vojni.
V najbolj kočljivem položaju pa je prav gotovo Pakistan, od katerega so Američani zahtevali, naj jim v primeru napada na Afganistan odstopi svoje ozemlje. Po besedah Colina Powella naj bi Pakistan na Ameriške zahteve pristal, pakistanska vlada pa v strahu pred islamskimi fundamentalisti še vedno išče rešitev, ki bi preprečila vojno. V Afganistan bo tako jutri odpotovala posebna delegacija Pakistana, ki bo od Talibanskega režima zahtevala izročitev Bin Ladna. Vse oči so zdaj uprte v Afganistan.
