Mislim, da smo na dobri poti, da pridemo do kompromisa, je pogajanja o evropski finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 ocenil luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki je bil na čelu unije junija ob prvem poskusu evropskih voditeljev doseči dogovor o tej temi.
Da so možnosti za dosego dogovora zdaj boljše, meni tudi slovenski premier Janez Janša. V pogajanjih je po njegovih besedah "prišlo do delnega zbližanja stališč, tudi ko gre za vprašanje britanskega rabata". Premier pričakuje, da bodo v novem britanskem predlogu tako dodatna sredstva namenjena za razvoj podeželja in v kohezijske namene.
Da se pogajanja odvijajo v pravo smer, je ocenil francoski predsednik Jacques Chirac, optimističen pa je tudi premier Poljske, ki se je v svojih zahtevah povezala s Francijo, Kazimierz Marcinkiewicz. Kot pravi, vse kaže, da bo evropski proračun za prihodnje šestletno obdobje višji.
Dvig prihodnje porabe EU je v želji po dogovoru predlagala nemška kanclerka Angela Merkel, znašala naj bi 862,5 milijarde evrov. Njen predlog, ki je bil manjše presenečenje, je za dobrih 13 milijard evrov višji od sredinega britanskega kompromisnega predloga. Številne države članice EU so Merklovo podprle. Dodatna sredstva naj bi porabili predvsem za kohezijsko pomoč novim članicam in razvoj podeželja v starih.
Francosko-nemški kompromisni predlog
Francija in Nemčija sta ob podpori skupine drugih članic britanskemu predsedstvu Evropske unije na vrhunskem zasedanju v Bruslju podali pobudo za kompromis o novi finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013, ki zajema trajno znižanje britanskega rabata in izvedbo modernizacije skupnega proračuna šele po letu 2013, je povedal španski državni sekretar za evropske zadeve Alberto Navarro. Španija je pobudo podprla, prav tako pa tudi Italija ter Avstrija in Luksemburg ter še nekatere druge članice, je pristavil.
O pobudi naj bi se francoski predsednik Jacques Chirac in nemška kanclerka Angela Merkel na tristranskem srečanju pogovarjala z britanskim premierjem Tonyjem Blairom.
Britanski rabat ostaja glavna težava
Evropski voditelji so bili prvi dan srečanja precej kritični do kompromisnega predloga, ki ga je v sredo predstavilo britansko predsedstvo. Največ kritik je letelo na račun britanskega rabata ter krčenja sredstev za kohezijo in razvoj podeželja, med najbolj kritičnimi pa sta bili Francija in Poljska.
Predsedujoči EU, britanski premier Blair, je pri rabatu glede na junij sicer nekoliko popustil in je predlagal, da se London v prihodnjem sedemletnem obdobju odpove osmim milijardam evrov rabata, katerega vrednost pa se bo v tem času povzpela na sedem milijard na leto.
Po mnenju večine članic je takšno znižanje rabata premajhno, čeprav po drugi strani vlada prepričanje, da bo Blair prihodnje leto, ko ne bo več na čelu unije, manj popustljiv in bo zato v času avstrijskega oziroma finskega predsedovanja dogovor še težje doseči kot danes.
Nemčija in Francija ključni akterki
Pred nadaljevanjem vrhunskega zasedanja Evropske unije so potekali dvostranski pogovori britanskega predsedstva povezave s posameznimi delegacijami o prihodnji finančni perspektivi.
Če dogovora ne bo, bo EU zdrsnila v še globljo krizo, ki jo bo težje obvladati, je dejal vodja nemške diplomacije, Frank-Walter Steinmeier, ki ji v Bruslju kot največji neto plačnici v absolutnih številkah pripisujejo veliko vlogo posrednice v pogovorih.
Ob Nemčiji je druga ključna akterka Francija. Po besedah diplomatov bo predsedstvo nov kompromis predložilo le, če se bo s Parizom uspelo sporazumeti v dveh ključnih točkah: rabatu in modernizaciji skupnega proračuna EU.
Na vprašanje rabata se navezuje tudi modernizacija proračuna. Predsedstvo predlaga, da bi bila celovita prenova blagajne, vključno s kmetijsko politiko, dogovorjena leta 2009, izvajati pa bi se začela še pred iztekom perspektive leta 2013. Francozi pa bi reformo začeli šele po letu 2014, kar ustvarja začarani krog: pri rabatu bi Velika Britanija popustila le ob trdni zavezi za modernizacijo.
Rabat in modernizacija sicer nista edini odprti točki. Skoraj vse države želijo še izboljšave svoje neto proračunske pozicije: novinke predvsem na račun sredstev iz strukturnih skladov, vrsta starih članic pa pri denarju za razvoj podeželja.
Nekateri voditelji skeptični
V uspeh pogajanj pa sicer dvomijo tudi nekateri politiki. "Ne morem vam reči, ali bo do dogovora prišlo. Pogajanja so v najresnejšem pomenu besede zelo zelo težka," je tako izjavila nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je že zjutraj sestala s predsedujočim EU, britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Tudi predsednik Evopske komisije Jose Manuel Durao Barroso je evropske voditelje, zlasti pa britansko predsedstvo unije, pozval k odgovornosti in ambicioznosti, ki bi omogočili dogovor o perspektivi.
"Želimo uspešen zaključek vrha," je ob prihodu na prizorišče dejal britanski zunanji minister Jack Straw, medtem ko je Blair že v četrtek zvečer izjavil, da je "manevrski prostor za pogajanja zelo ozek". "Toda vsi priznavajo, da če bomo dosegli dogovor, ga bomo zdaj," je še pristavil.
