Tujina

Zgodovinski podnebni dogovor sprejet, a ni vse rožnato

Pariz/Bairiki, 12. 12. 2015 07.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

195 držav je v Parizu sprejelo nov globalni podnebni dogovor. Svet se tako zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

Zemlja
Zemlja FOTO: Reuters

V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Dogovor svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Francoski predsednik Francois Hollande se je zahvalil pogajalcem, ki so danes potrdili zgodovinski pariški podnebni dogovor. "Svet vstopa v nizkoogljično dobo," je poudaril, obenem pa napovedal, da bo Francija do leta 2020 še dvignila ambicioznost svojih ciljev na področju izpustov toplogrednih plinov in finančne pomoči najrevnejšim državam.

Soglasje so na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in EU. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.

Ure čakanja in zapletov 

Po več urah čakanja se je drevi najprej odvilo zasedanje pariškega odbora, na katerem so v besedilo vnesli popravke sekretariata ter pravnih in jezikovnih strokovnjakov. Takšno besedilo je bilo nemudoma predloženo plenarnemu telesu konference v potrditev.

"Vidim sobo, vidim pozitiven odziv, ne slišim ugovorov. Pariški podnebni dogovor je sprejet," je sporočil francoski zunanji minister Laurent Fabius. Dvorana je nemudoma izbruhnila v aplavz, veliko je bilo smeha, objemov in tudi solz.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je poudaril, da je svet danes enoten v boju proti podnebnim spremembam. Z dogovorom je dobil zadnjo priložnost, da prihodnjim generacijam izroči svet, ki je bolj stabilen, bolj zdrav planet, pravičnejšo družbo in naprednejša gospodarstva.

"Udariti morate s kladivcem," je Fabiusu med smehom dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Christiana Figueres. "Majhno kladivo je, ampak mislim, da lahko opravi odlično delo," ji je po poročanju Guardiana odgovoril Fabius in z udarcem zapečatil dolgoletna prizadevanja

Ni vse rožnato

Ko se je evforija polegla, so predstavniki držav opozorili, da vse vendarle ni rožnato. Marsikatera pričakovanja in zahteve niso bile izpolnjene, države v razvoju so opozarjale predvsem na premalo jasnosti pri prihodnji finančni pomoči razvitih držav za države v razvoju. Pariški podnebni sporazum je šele osnova, na kateri bo treba graditi.

Francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je predsedoval pogajanjem, je zadovoljen.
Francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je predsedoval pogajanjem, je zadovoljen. FOTO: Reuters
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po sprejetju pariškega podnebnega sporazuma poudaril, da morajo države ostati združene in "enak duh, kot ste ga prikazali doslej, prenesti na ključni del implementacije".

Sporazum predvideva omejitev dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija in prizadevanja za omejitev na 1,5 stopinje. Ta cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav - Saint Kitts and Nevis prav danes - v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.

Ameriški predsednik Barack Obama je globalni podnebni dogovor označil za "velikanski". Kot je zapisal na Twitterju, so dogovor podpisale skoraj vse države sveta, zahvaljujoč ameriškemu vodenju.

Da bi zagotovil potrebno transparentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori.

Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo.

V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.

Nevladniki zadovoljni

V nevladnih organizacijah so že po predstavitvi predloga izrazili precejšnje zadovoljstvo z besedilom, čeprav je to daleč od idealnega. Cilji so ambiciozni, premalo pa je predvidene pomoči najrevnejšim in najbolj ranljivim.

"Kolo podnebnega ukrepanja se obrača počasi, a v Parizu se je obrnilo. Tak dogovor postavlja fosilno industrijo na napačno stran zgodovine," je o predlogu dejal prvi mož Greenpeacea Kumi Naidoo.

Samantha Smith iz World Wildlife Fund (WWF) je menila, da je 1,5 stopinje ključno sporočilo. A za uresničitev tega cilja morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva ter cilji glede zmanjševanja izpustov.

V sporazumu ni dovolj zagotovil za tiste, ki bodo zaradi podnebnih sprememb najbolj trpeli. "Vidimo pa, da so vlade prepoznale krizo, v kateri smo," je ocenila. "Zdaj moramo videti še dejanja."

Podobno oceno je podal Tim Gore iz Oxfama. 1,5 stopinje je po njegovih besedah "pomembna moralna zmaga", a brez dejanj ne pomeni veliko. Med drugim je bil kritičen, ker sporazum ne vsebuje jasne opredelitve, kako se bo finančna pomoč najrevnejšim skozi leta krepila.

Mohamed Adow iz Christian Aid pa je kot velik dosežek izpostavil, da je določilo o škodi in izgubah v sporazum vključeno samostojno. Gre namreč za škodo, ki je ni mogoče preprečiti, zato kakršno koli združevanje tega člena z določili o podnebnem prilagajanju nima smisla, je poudaril.

Pomembno se mu zdi že dejstvo, da so države priznale, da je dosedanje neukrepanje povzročilo nepopravljive posledice.

Cilj podnebne konference je, da se temperatura ne zviša za več kot dve stopinji Celzija.
Cilj podnebne konference je, da se temperatura ne zviša za več kot dve stopinji Celzija. FOTO: Reuters

Morski zidovi, plavajoči otoki ...

Kiribati ima v luči podnebnih sprememb pripravljenih kar nekaj zanimivih načinov, kako se zaščititi pred dvigom morske gladine. Med drugim razmišljajo o izgradnji zidov, ki bi preprečili potopitev otokov, med katerimi jih precej sega le dva metra nad morsko gladino, pozabiti pa ne gre niti na idejo o plavajočih otokih in masovnih migracijah.

Predsednik Kiribatija, otočja z okoli 100.000 prebivalci, Anote Tong verjame, da se marsikomu lahko zdi nor, "a smo v nori situaciji".

Otočje Kiribati ima okoli 100 tisoč prebivalcev.
Otočje Kiribati ima okoli 100 tisoč prebivalcev. FOTO: Reuters
"Kaj takega se ni zgodilo še nikoli v zgodovini, smo država v resni nevarnosti. Morda se zdijo strategije, ki jih predstavljam, nekoliko radikalne, a v resnici niso. So tako realistične, kot so le lahko," je dejal.

Ob razmišljanju o izgradnji plavajočih otokov so šli celo tako daleč, da so za načrte izdelave otokov, zasidranih na morsko dno, ki bi lahko kakšno stoletje preživeli do 30.000 ljudi, povabili inženirje japonskega gradbenega podjetja.

"Resnično vprašanje je, ali imamo sploh kakšno drugo možnost. Predlog je radikalen, a se bojim, da je to vse, kar nam preostane," Tong zagovarja načrte.

Za izgradnjo otokov bi potrebovali na stotine milijard dolarjev, zaradi česar se tudi predsednik zaveda, da je uresničitev tega načrta vprašljiva.

Posledično se je Tong za bolj uresničljive načrte obrnil k strokovnjakom iz Nizozemske, Združenih arabskih emiratov in Južne Koreje. Med različnimi možnostmi sta tudi izgradnja morskih zidov ali umetnih otokov, ki bi jih nasuli z materialom z morskega dna.

Vendar bi bili brez zunanje pomoči tudi ti načrti predragi za narod, ki na leto ustvari okoli 200 milijonov dolarjev bruto domačega proizvoda. Zato se pripravljajo na "migracije z dostojanstvom".

Ljudi, ki se pretežno ukvarjajo z ribarjenjem, morajo "pripraviti, izobraziti in kvalificirati v skladu z mednarodnimi standardi, da se lahko začnejo na selitev pripravljati že zdaj".

Predsednik Kiribatija ne izključuje niti množičnih migracij, če se bodo črnoglede napovedi uresničile.
Predsednik Kiribatija ne izključuje niti množičnih migracij, če se bodo črnoglede napovedi uresničile. FOTO: Reuters

KOMENTARJI (179)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

tomjaz
13. 12. 2015 19.03
ali ni El Nino kriv :)
bekson74
13. 12. 2015 08.00
konc je......čisto blizu....
LeviDebiIi
12. 12. 2015 21.38
+23
Serjemo v lastno skledo in lažnivi idiyoti odločajo o nečem na kar nimajo nobenega vpliva, pa to ...
Iniesta
12. 12. 2015 21.49
-2
kiboko
12. 12. 2015 20.56
+3
Za novinarje nikoli nič ni rožnato - živijo bolj od rjavkastih tonov.
šmajser1
12. 12. 2015 20.55
+3
...blabla blabla...
laznivec
12. 12. 2015 20.40
+12
Politiki z rokom trajanja nekaj let se upirajo planetu Zemlja staremu nekaj milijonov let???? Neumnost, da te na tazadnjo vrže... Vse z namenom novih davkov... Sedaj bo še moja koza davek plačala, ker prdi metan!!!!
dr.Fen0men
12. 12. 2015 21.46
+8
laznivec
13. 12. 2015 08.57
+1
snakky
12. 12. 2015 20.23
+6
vsi, ki imamo hladilnike, jih bomo morali postaviti ven, nastaviti na max hlajenje in jih odpreti in plačati štrom?
kiboko
12. 12. 2015 20.58
+5
Samo hladnilna rebra zadaj je treba spraviti na drug planet ...
Diškor
12. 12. 2015 20.22
+16
To je vse larifari, bilo je že toplejše na zemlji, ko noben za CO2 še ni slišal, važno, da bomo davek plačevali za novo ureditev.
Shisui
12. 12. 2015 20.58
-7
"ko noben za CO2 še ni slišal" rofl kašne strelate tle gor.
mikkki
12. 12. 2015 20.21
+16
Heh. Taisti ljudje so prisli na konferenco z V8 bencinarji. Najmanj.
Zaboljsijutri
12. 12. 2015 20.19
+22
O globalnem segrevanju ne bom govoril. Zagotovo pa je, da se unicuje narava vkljucno z rastlinjem in zivljenjskimi bitji. Se posebno unicljiv je genetski poseg v rastlinje in ziva bitja. Verjamem, da se narava zna sama braniti, vendar genetsko igranje je za zemljo ahilova peta. To kar s sprejeli je definitivno nateg. Ta isti ''intelektualci'' nam perejo mozgane, ki so in bodo se naprej ropali naravo, izkoriscali delovno silo, iz pozresnosti ustvarjali vojne in konflikte,pobijali, se bogatili na racun drugih in uzivali ob trpljenju drugih.
korintos23
12. 12. 2015 20.01
+4
To pomeni da gospodarska rast mora pasti a ne, saj drugače to ne gre!!!
Von_Clausewitz
12. 12. 2015 19.59
+14
žično ograjo postavit na ČRNEM KALU, da se primorci izoliramo od te lopovske države in vzaite si vse medije,ki kratijo pravice do svobodnega govora!
Kollerik
12. 12. 2015 19.55
+11
bla, bla, blaa, blah, bla, bla, blaaaaaa, blaaa,bla...
Entropy
12. 12. 2015 19.48
+12
Globalno segrevanje je približno 22 milijardni nateg. Verjetno še niste slišali za Rimsko Toplo Obdobje.To je bilo obdobje nenavadno toplega vremena v Evropi in Severnem Atlantiku,ki je potekalo od približno 250p.n.š do 400n.š. (Roman Warm Period)Nekoč sem nekje zasledil izjavo,da je Julij Cezar,prvič videl sneg šele višje v severnem predelu Rimskega Imperija. Verjetno so tle v teh predelih in Medetirana v nižinah imeli zelene zime.
Americaner1777
12. 12. 2015 20.16
+1
živim na primorskem pa vidim sneg samo če grem v notranjost države ali v Alpe drugače pa ne. Če bi bil kdaj v Rimu bi videl kakšno je tam podnebje
laznivec
12. 12. 2015 20.45
+8
Entropy, NE, večina ljudi tega ne ve, kot ne vedo, da smo v 10. stoletju imeli v naših krajih 2 letini pšenice, da je na Škotskem uspevala trta... Ljudje so nevedni in to je skrivnost uspeha poltikantov... NEZNANJE!!!
aviktora
12. 12. 2015 19.47
+25
V Parizu so se sestali, da so dobro jedli in pili, drugače so pa njihovi sklepi brezpredmetni, tako kot v našem parlamentu.
Explainator
12. 12. 2015 19.41
+2
a veste ko so se zmenili, da pride na našo mejo v dveh tednih 200 tujih policajev..potem pa jih je v dveh mesecih prišlo 8? no tko se to te menijo
pegomego
12. 12. 2015 19.45
+0
Ne bluzi, kakih 8 policistov. Na meji mrgoli tujih policistov
Multipratik
12. 12. 2015 19.40
+5
Sprejet dogovor že, kdo se ga bo držal bo pa nekaj čisto drugega...
Samo.Jst
12. 12. 2015 19.46
+8
Mi...ko nam bodo naložili kazni zaradi neupoštevanja oz. prekomernega onesnaževanja, medtem ko se nam bodo ostali smejali...
cosmosjasnovidec
12. 12. 2015 19.29
+1
Naj gredo na ulice se pomerijo med sabo in naj zmagajo tisti kateri so močnejši.
bb5a
12. 12. 2015 19.05
+9
Vse je en velik nateg... mi se pa pustimo nategovat...
korintos23
12. 12. 2015 18.55
+3
Da mi nismo v Trbovljah pošlihtali bi ravno tista 2% naneslo, še enkrat hvala tistemu kravarju!

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.