V prihodnjem sklicu avstrijskega parlamenta tudi Slovenka

Zeleni so se na nedeljskih parlamentarnih volitvah znova uvrstili v parlament, in to na velika vrata. Po rezultatih vzporednih volitev so se uvrstili na četrto mesto. Prejeli so od 12 do 14 odstotkov glasov in bodo imeli 27 poslancev, kar bi bilo dovolj, da bi sestavili vladno koalicijo z ÖVP, ki je s Sebastianom Kurzem na čelu jasna zmagovalka volitev s 37 odstotki glasov.

Na drugo mesto so se uvrstili socialdemokrati (SPÖ) z okoli 22 odstotki podpore, svobodnjaki (FPÖ) pa na tretje z od 16 do 17 odstotkov podpore. Obema strankama je podpora padla glede na zadnje volitve leta 2017, FPÖ kar za deset odstotnih točk. V nationalratu pa bo tudi liberalna stranka Neos, ki naj bi prejela od sedem do osem odstotkov podpore.

Predsednik Enotne liste, edine politične stranke koroških Slovencev, Gabriel Hribar je izrazil zadovoljstvo, da je FPÖ "končno prejela račun, ki si ga je zaslužila po vseh škandalih". "Zelo smo veseli, da so uspele male stranke, predvsem Zeleni, z odličnim povratkom v parlament," je dejal in izrazil zadovoljstvo, da se je v parlament uspelo uvrstiti tudi Voglauerjevi, ki je sicer članica Enotne liste.

Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je zadovoljen z uvrstitvijo Voglauerjeve v parlament. Prepričan je, "da bo naša prizadevanja zelo energično prenesla na zvezno raven".

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je dejal, da ga uspeh ÖVP ni presenetil, je pa zelo vesel zaradi uspeha Zelenih. "Za koroške Slovence in vse manjšine v Avstriji je tudi izrednega pomena, da v parlament prihaja koroška Slovenka Olga Voglauer in s tem po dolgem odmoru spet glas za pravice avtohtonih manjšin v Avstriji," je dejal.

Sadovnik je izrazil pričakovanje, da bodo ÖVP in Zeleni poskušali sestaviti vlado. Manjšinsko vprašanje bi pri tem lahko odigralo pomembno vlogo, je prepričan. Napovedal je, da bo SKS vsem strankam v parlamentu sporočila "jasno pričakovanje, da bi moralo zdaj priti do radikalnih pozitivnih sprememb v korist avstrijskih manjšinskih jezikov, sicer te raznolikosti v Avstriji v prihodnosti ne bo več".

Prav tako je Jug mnenja, "da bi bili Zeleni, če bi bili v koaliciji, zagotovilo za pravice narodne skupnosti", čeprav poudarja, da kot slovenska narodna skupnost ne bodo imeli velikega vpliva na to, kakšna koalicija bo. "Pomembno bo, da bomo povsod iskali partnerje," je dejal Jug.

'Vse je še odprto'

Tudi Hribar upa, da bodo ÖVP in Zeleni sklenili vladno koalicijo, čeprav ni želel preveč napovedovati, kaj bodo prinesla koalicijska usklajevanja. "Mislim, da je za bodočega kanclerja Kurza ta nova možnost, da lahko tudi z Zelenimi oblikuje vladno koalicijo, zelo presenetljiva in na to sploh ni bil pozoren," je dejal.

"Vse izjave v zadnjih tednih so bile usmerjene proti svobodnjakom, a so se ti bolj ali manj že sami izvzeli iz igre za vladno koalicijo. SPÖ in ÖVP pa so si precej navzkriž, tako da tudi tu ne pričakujem kakšnega uspeha. Ampak Kurz zdaj lahko izbira med tremi strankami, zato je še vse odprto," je dejal Hribar.

Tudi Sadovnik je menil, da bi tudi spričo nedeljskih izjav iz FPÖ težko prišlo do vnovične koalicije med ÖVP in FPÖ. "Se pa tudi zavedam, da je možno, da Zeleni ne vstopijo v vlado in da bo moral Kurz iskati druge partnerje. To pa bo zelo težavno, saj z SPÖ z vodstvom, ki ga ima zdaj, prav gotovo ni kakšnih pametnih možnosti. Možnosti z modrimi (svobodnjaki) pa po moje dejansko ni več," je še dejal.

"Za slovensko manjšino je seveda jasno, kakšno koalicijo bi si želeli. Za nas so Zeleni vedno bili verodostojni zagovorniki manjšin in njihovih pravic. Zato bi seveda to bila optimalna varianta," je dodal Hribar. Jug pa je glede tega menil, da v ZSO sicer "optimalne opcije" nimajo, da pa bo treba "iz vsake koalicije, kakršnakoli že bo, potegniti najboljše".

Volitve je na kratko komentirala tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, ki je prav tako izrazila zadovoljstvo, da so se Zeleni vrnili v parlament. Zadovoljna je tudi, ker je FPÖ dobila manj glasov.

"Katera koalicija bi bila najboljša v prihodnjih letih, si ne upam reči. Počakajmo, kaj bodo prinesli naslednji tedni," je dejala Weitlanerjeva in dodala, da je vendarle "bolj optimistična, kot je bila pred volitvami".

Kurz ni želel izpostaviti, s kom bi oblikoval koalicijo

''Glede na negativen gospodarski razvoj v Nemčiji, grožnjo brexita in globalne trgovinske spore, bo osrednja točka koalicijskih pogovorov, kako zagotoviti uspešno gospodarsko rast in manjšo stopnjo brezposelnosti,'' je dejal 33-letni Kurz.

Ni pa želel izpostaviti, s kom bi najraje oblikoval koalicijo. Spet je zagotovil, da se bodo skušali srečati na pogovorih z vsemi strankami, da ugotovijo, s katerimi obstajajo dobra ujemanja.

Po volitvah leta 2017 je ÖVP po dveh mesecih oblikovala koalicijo s svobodnjaki (FPÖ), tokrat bo verjetno proces pogajanj dolgotrajnejši, je priznal Kurz. "Bojim se, da bo tokrat to večji izziv," je dejal.

Za zmagovalce nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev veljata ÖVP in stranka Zelenih. Tako se že pojavljajo ugibanja o morebitnem sodelovanju med njima. Tovrstno koalicijo bi sicer glede na anketo podprlo okoli 20 odstotkov podpornikov ÖVP.

Vodja Zelenih Werner Kogler je v pogovoru za Ö1 dejal, da so pripravljeni na pogovore. Na prvi pogled morda niso ravno vidne skupne točke z ljudsko stranko, a bi lahko na pogovorih odkrili, ali bi se splačalo začeti prava pogajanja, je dodal.

Vodstvo socialdemokratov o rezultatih razpravlja danes, svobodnjaki pa se bodo sestali v torek. Po izgubi se bodo glede na napovedi preselili v opozicijske klopi.

'Rezultati odpirajo veliko možnosti za sestavo koalicije'

Izid volitev v Avstriji predstavlja veliko zmago Sebastiana Kurza in ljudske stranke, je menil nekdanji veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina. Obenem rezultati odpirajo veliko možnosti za sestavo koalicije. Najverjetnejša se mu zdi med ljudsko stranko in Zelenimi.

Rezultat Geržina pripisuje priljubljenosti Kurza in precej nerodni potezi socialdemokratov, ki so zaradi afere Ibiza in razpada vladne koalicije predlagali glasovanje o nezaupnici. Socialdemokrati so z 22 odstotki zabeležili najslabši izid po drugi svetovni vojni.

Geržina je izpostavil še, da je imela vodilna stranka redkokdaj toliko možnosti za sestavo vlade kot tokrat, tudi zaradi uspeha Zelenih. Stranka bi po njegovem morala opustiti vlogo večne opozicije in prevzeti odgovornost za sodelovanje v vladi.