Pogovori v Rimu so tudi priložnost za prva stališča o tej temi pred medvladno konferenco, ki bo v začetku oktobra začela oblikovati dokončno besedilo evropske ustavne pogodbe - njen osnutek je konec junija letos razgrnila evropska konvencija. Zanimivo je, da za idejo o evropski varnostni in obrambni politiki stojita prav Pariz in London; francoski predsednik Jacques Chirac in britanski premier Tony Blair sta jo predstavila leta 1998, ko sta si zadala dolgoročni cilj - EU zagotoviti tudi obrambno in varnostno komponento, ki bi dopolnila gospodarske in politične institucije povezave. Pet let kasneje pa kljub dejstvu, da obe državi tesno sodelujeta na obrambnem področju, povezave med EU in zvezo NATO še vedno vidita različno; zlasti so se stališča razšla po posredovanju ZDA v Iraku.
Slovenijo na srečanju zastopata državni podsekretar na zunanjem ministrstvu Marcel Koprol in Ivan Hostnik z obrambnega ministrstva. Sklepe z današnjega srečanja v Rimu naj bi 5. septembra na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov 25 držav članic razširjene EU ob Gardskem jezeru predstavilo italijansko predsedstvo povezave.
Med temami srečanja je cela paleta vprašanj, med drugim vzpostavljanje evropske oboroževalne agencije, pa tudi pobude, ki so jih na "mini" obrambnem vrhu konec aprila v Bruslju razgrnili Francija, Nemčija, Luksemburg in Belgija. Med drugim so predlagali oblikovanje "celice za skupno načrtovanje in operacionalne zmogljivosti," ki pa bi delovala le v okviru EU in ne v okviru zveze NATO. Nad omenjenimi predlogi pa ni navdušen London, ki je skupaj z Washingtonom četverico nemudoma obtožil, da želi s svojimi idejami zlomiti zvezo. Zato je britanska vlada pohitela s protipredlogom, z dokumentom z naslovom Food for thought je predlagala vzpostavitev "načrtovalne celice" za operacije v okviru skupne evropske varnostne in obrambne politike, ki pa bi bila vključena v poveljstvo NATO.
Joschka Fischer: EU mora osamosvojiti zunanjo in obrambno politiko
Do prvih korakov na poti k skupni evropski zunanji in varnostni politiki, ki jih predvideva osnutek evropske ustavne pogodbe, naj bi bil namreč London precej zadržan. Če bodo Britanci vztrajali pri svojih stališčih, bi lahko posamezne članice EU oblikovale zunanje- in obrambnopolitično jedro. "Nato bo sledil - in to bi si upal napovedati - preporod razprav o Evropi posameznih jeder," je prepričan vodja nemške diplomacije.
Fischer se je izrekel za hitro spremembo ameriške politike v Iraku, izrazil pa je tudi resen dvom v posredovanje zveze NATO. Kot meni, za spremembo politike ni prepozno. "Do irakizacije mora priti čimprej, poleg tega pa je potrebno v prizadevanja za stabilizacijo razmer vključiti tudi muslimanske države," je prepričan Fischer, ki tudi ne razume, kaj naj bi nadaljnje prenašanje vrednot in sistemov, ki veljajo na Zahodu, na Irak, prispevalo k tamkajšnji stabilnosti.
London nasprotno predlaga "načrtovalno celico"
Ne preveč zadovoljna z načrti o oblikovanju skupne evropske obrambe, ki so jih na aprilskem minivrhu v Bruslju razgrnili Francija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska - ti med drugim predvidevajo ločitev evropske obrambe od zveze NATO - je britanska vlada pripravila konkurenčni načrt, je pred dnevi poročal britanski časnik The Times. Londona predlaga vzpostavitev "načrtovalne celice", ki pa bi bila vključena v poveljstvo NATO v Monsu.
Ta celica bi po britanskih zagotovilih EU dala "pravo identiteto" in zmanjšala podporo zamislim, ki sta jih konec aprila predstavila Pariz in Berlin. Kljub temu pa, kot piše britanski časnik Financial Times Times, britanski predstavniki vztrajajo, da njihov predlog nikakor ni protifrancoski, češ, saj se je "Britanija to poletje pridružila silam EU pod poveljstvom Francije v DR Kongu".
