V Sarajevu se je začelo sojenje 42-letnemu Huseinu Bosniću – Bilalu. Bosnića tožilstvo obtožuje, da je novačil borce za skrajno samooklicano Islamsko državo v Siriji in Iraku. Novačil jih je tudi v Sloveniji. Kot smo poročali, so ga pripadniki državne policijske agencije za preiskave in zaščito (Sipa) skupaj z ostalimi 15 osumljenci aretirali septembra lani. Vse od tedaj je v priporu zaradi begosumnosti, ponovitvene nevarnosti in vplivanja na priče.
Bosnić je na sodišče prišel med prvimi, nakar je najprej tožilstvo zbranim znova predstavilo vsebino obtožnice. Nato je sledil odgovor njegovega odvetnika Adila Loze, ki je dejal, da ne vidi smisla te obtožnice. Dejal je, da si Bosnić tolmači vero povsem enako, kot to že stoletja počno njegovi predniki. Rekel je, da so Bilala poslušali ljudje muslimanske vere in da ni kršil nikakršnih zakonov. Pravzaprav sam meni, da gre bolj za političen proces, s katerim želijo sodni mlini dokazati, da se pač z nečim ukvarjajo. Dodal je še, da policija in tožilstvo ne vesta, kaj je islam. Slišali so, da obstaja, nekateri celo zase mislijo da so muslimani, a ne vedo kaj dosti o tem, pravi. Vztraja, da Bosnić ni od nikogar zahteval ali mu rekel, naj gre v Sirijo.
Kot je še pojasnil, bo obramba temeljila na 9. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki govori o svobodi mišljenja, vesti in vere. Člen pravi, da pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje, pri bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih. Člen pa vsebuje tudi točko, ki govori o omejevanju svobode izpovedovanja vere ali prepričanja. To se sme omejiti v primerih, ki jih določa zakon, in če je to v demokratični družbi nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.
Kaj piše v obtožnici?
V obtožnici piše, da je Bosnić v letih 2013 in 2014 na območju BiH novačil borce za priključitev terorističnim skupinam in odhod na bojišča v tujino. Bival in deloval je v kraju Mrazovac v občini Bužim, v Veliki Kladuši in Gornji Maoči, kjer naj bi imel svoje govore in tudi od koder naj bi izdajal napotke osebam, ki so pristopile. Glede na obtožnico je Bosnić kot ključni človek skupnosti skrajnih islamistov, salafistov, na javnih shodih odprto pozival k bojevanju na strani Islamske države, takšna sporočila pa je širil tudi prek spletnih družbenih omrežij. Tožilstvo še pravi, da je šlo tudi za finančno podporo terorističnih organizacij.
Zaradi njegovega vpliva naj bi se džihadistom Islamske države, ki so jo Združeni narodi razglasili za teroristično organizacijo, priključilo več državljanov BiH, ki so nato v Siriji in Iraku izvajali različna teroristična dejanja. Po ocenah tožilstva se je iz BiH na bojišča v Siriji in Iraku podalo najmanj 150 državljanov BiH. Bosnić pa naj bi glede na obtožnico za boje v Siriji rekrutiral tudi več Slovencev.
Grozi mu do 20 let zapora
Bosnića zdaj čaka pregon v skladu s prenovljeno zakonodajo v BiH, ki zdaj predvideva ostre kazni za državljane BiH, če se pridružijo oboroženim skupinam v tujini oz. če spodbujajo druge, da to storijo. Za propagiranje in širjenje islamskega radikalizma mu sicer grozi 20 let zapora.
Bosnič: Ne čutim se krivega
Neformalni vodja skrajnih islamistov v BiH Bosnić sicer pravi, da se ne čuti krivega spodbujanja k terorizmu, česar ga bremeni obtožnica. "Ne čutim se krivega," je dejal pred dnevi ob branju obtožnice. Njegov odvetnik Lozo je povedal, da bo obramba skušala dokazati, da je Bosnić kriv samo zaradi načina interpretiranja verskih prepričanj. "Džihada ni mogoče enačiti s terorizmom," je poudaril.
Na bojiščih v Siriji in v Iraku je sicer umrlo tudi več borcev iz BiH, a se številni še vedno bojujejo v vrstah džihadistov. V primeru vrnitve v BiH pa bi predstavljali veliko grožnjo varnosti države, je nedavno poudarilo tožilstvo BiH, ki sicer opozarja, da tudi te borce čaka kazenski pregon, če se bodo vrnili.
Slovenski kriminalisti lani zaznali rekrutacije iz Slovenije
Kot smo poročali, je policija lansko jesen izvedla hišne preiskave pri dveh domnevnih džihadistih in pri enem našla tudi orožje. Oba naj bi se spreobrnila v islam, za Islamsko državo pa naj bi ju rekrutiral prav Bosnić.
Direktor Uprave kriminalistične policije Marjan Fank je tedaj pojasnil, da ni šlo za podaljšek preiskav v BiH. "Lahko rečem, da kaže, da gre v Sloveniji za minimalno število vpletenih," je povedal Fank. Dejal je, da so imeli informacijo, da ena od oseb poseduje orožje, na podlagi tega indica pa so izvedli preiskavo. Našli so prirejeno strelno orožje, vojaško strelno orožje in ohišje ročnega minometa, ki pa ni bilo funkcionalno.
Dodal je, da se slovenska policija s področjem terorizma ukvarja že kar nekaj časa. Že v lanskem letu so namreč zaznavali rekrutacijo iz Slovenije. Slovenska zakonodaja sicer ne inkriminira udeležbe v tujih vojskah, zato takšnega sodelovanja po kazenski zakonodaji ni mogoče obravnavati kot kazniva.
Kot prvo žrtev med Slovenci v Siriji se je omenjalo Jureta Korelca. 29-letnik je umrl že aprila lani. Boril naj bi se v Siriji na strani upornikov proti režimu Bašarja al Asada. O njem je tedaj za oddajo 24UR spregovoril tudi slovenski salafist Alim Hasanagič, ki je pokojnega poznal. Kot je dejal, je bil Jure povsem neopazen fant, potrdil pa je, da je v vojno odšel, da bi se boril proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Poglejte, kaj so o delovanju Bosnića izvedeli v oddaji Epilog:
KOMENTARJI (91)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.