Med EU in Švico v zvezi s tem ostaja le še nekaj nerešenih vprašanj, med njimi sta tudi vprašanje pravne pomoči ter sklenitev sporazuma o pristopu Švice k schengenskemu sporazumu, je po srečanju z nemškim kanclerjem Schhroederjem pojasnil švicarski predsednik Joseph Deiss.
O vprašanjih, ki ostajajo odprta, se Švica že pogaja z Evropsko komisijo, prav tako se posvetuje z več državami članicami in, kot je dejal Deiss, upa, da bo že v začetku maja jasno, kakšna je možnost za sklenitev končnega sporazuma.
Schroeder je švicarsko zahtevo po ohranitvi tajnosti bančnih računov označil kot "suvereno odločitev Švice". Švica se boji, da tajnost pologov na bančnih računih ni ogrožena samo zaradi zahtev po izmenjavi podatkov. Zato v Bernu zahtevajo tudi, naj bodo - čeprav to predvideva schengenski sporazum - izločeni iz sodelovanja na področju pravosodja v tistem delu, ki se tiče preprečevanja finančnih goljufij.
Skladno s schengenskim sporazumom je med članicami EU odpravljen nadzor na mejah. Ta se opravlja le na zunanjih mejah povezave in samo v posebnih okoliščinah smejo članice začasno ponovno uvesti nadzor na svojih mejah z drugimi članicami. Schengenski sporazum hkrati krepi nadzor na zunanjih mejah, določa pa tudi enotno vizno in azilno politiko. Irska in Velika Britanija, ki sta članici EU, nista del schengenskega prostora, poseben položaj uživa tudi Danska, medtem ko sta dve nečlanici
EU - Norveška in Islandija -k sporazumu pristopili.
