Comey na zgodovinskem zaslišanju: Odpuščen sem bil zaradi preiskave o ruskem vmešavanju v ameriške volitve

Odbor ameriškega senata za obveščevalne zadeve opravlja javno zaslišanje nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki ga je predsednik ZDA Donald Trump odstavil 9. maja. Comey je v sredo v pisni izjavi kongresu že potrdil, da je skušal Trump vplivati nanj in je od njega pričakoval zvestobo. Predsednik Trump je po poročanju AP zavrnil Comeyeve navedbe, da je od njega zahteval zaključek preiskave. 

Comey je svojo pripravljeno izjavo za zaslišanje objavil že dan prej, najverjetneje kot odgovor na Trumpovo napoved, da je našel kandidata za novega direktorja FBI, kar so predsednikovi kritiki videli kot poskus vplivanja na zgodbo. Vendar pozornosti od Comeyjevega zaslišanja več ni bilo možno odvrniti, saj so celo bari v Washingtonu vklopili svoje televizorje in strankam ponujale pijačo po nižji ceni za, kot pravijo analitiki "zgodovinski dogodek".

Comeyjevo pričanje je lahko nevarno za predsednika, ker lahko obrne dinamiko preiskave ruskega vpletanja, ki jo vodi posebni tožilec Robert Mueller oziroma jo usmeri v predsednikova dejanja. Oviranje preiskave je eden od tako imenovanih "visokih zločinov", ki lahko vodijo v postopek odstavitve oziroma impeachment.

Resnosti položaja se je morda začel zavedati tudi Trump, ki svoje prste drži stran od twitterja, verjetno tudi zaradi tega, ker je zaslišanje spremljal po televiziji skupaj s svojim odvetnikom Marcom Kasowitzem. Ta je že v sredo zvečer sporočil, da predsednik čuti zadoščenje, ker je Comey v pripravljeni izjavi potrdil, da Trump ni bil predmet ruske preiskave. To pa ne pomeni, da niso bili vpleteni člani Trumpove predvolilne kampanje.

Kasowitz branil Trumpa in zanikal, da bi ta od direktorja FBI zahteval lojalnost

Kasowitz je po poročanju CNN takoj po koncu zaslišanja sklical tiskovno konferenco in dejal, da Trump Comeyu ni nikoli dejal, da od njega pričakuje lojalnost. Prav tako je poudaril, da je nekdanji direktor FBI dokazal, da Trump nikoli ni bil predmet kakršne koli preiskave in da ni dokazov, da bi Rusi z vmešavanjem v volitve eni ali drugi strani storili škodo. Je pa Comeya posredno obtožil, da je prav on eden od ljudi, ki so izdajali zaupne informacije medijem. 

Trump je Kasowitza najel za obrambo v preiskavi ruskega vpletanja v volitve in domnevnega sodelovanja Trumpove kampanje z Rusi potem, ko je odpustil Comeyja, pravosodno ministrstvo ZDA pa je ustanovilo urad posebnega tožilca za preiskavo, ki ga vodi nekdanji direktor FBI Robert Mueller. Kasowitz je spomnil, da je Comey na senatnem zaslišanju sam priznal, da je informacije o zasebnih pogovorih s Trumpom predal prijatelju s prošnjo, naj jih posreduje medijem, ker je želel, da se ustanovi urad posebnega tožilca. Po Kasowitzevih trditvah je bil motiv maščevanje zaradi odpustitve s položaja. 

Trumpov odvetnik se je zapletal tudi pri neposrednem zanikanju vsebine Comeyjevih zapiskov, ki jih je ta delal takoj po pogovorih s Trumpom, ker je sumil, da bo predsednik o pogovorih lagal. Kasowitz je zanikal, da bi Trump od Comeyja zahteval lojalnost, v naslednjem stavku pa je zatrdil, da je povsem normalno, da predsednik od podrejenih zahteva lojalnost. Zanikal je tudi, da je Trump Comeyju povedal, naj pusti nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna pri miru. Trump naj bi povedal le, da je Flynn dober človek, s čimer se je Comey strinjal. Kasowitz je poudaril, da je Trump od Comeyja večkrat slišal, da ni pod preiskavo in ni nikoli skušal ovirati preiskave. Vse to je povedal tudi Comey, kakor tudi to, da je Trump sam povedal, da bi bilo dobro vedeti, ali je kdo iz njegove kampanje sodeloval z Rusi.

Trumpov odvetnik je v izjavi, po kateri ni odgovarjal na novinarska vprašanja, zatrdil, da so v ameriški vladi ljudje, ki aktivno spodkopavajo administracijo z nezakonitim posredovanjem zaupnih informacij v medije in da Comey danes priznal, da je eden od teh ljudi. "Odločitev o tem, ali bodo zaradi tega sprožili preiskavo, bomo prepustili pristojnim oblastem," je dejal Kasowitz.

Comey je na zaslišanju v senatu priznal, da je svoje zapiske predal prijatelju šele po odpustitvi, ko je bil že zasebni državljan in ne več uslužbenec vlade, zaradi česar pravni komentatorji v ZDA menijo, da ni storil nič kaznivega. Poleg tega ni šlo za državne skrivnosti, ampak le za zasebne pogovore s predsednikom.

Glede na to, da na spornih sestankih med Trumpom in Comeyjem ni bilo prič, je Kasowitz lahko zanikal nekatere Comeyjeve trditve, s pravnega vidika v obrambo pred pregonom ali odstavitvijo pa je za Trumpa pomembno, da ni neposredno ukazal konca preiskave ruske afere.

Trumpovi zagovorniki, kot je predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan in nekdanji sodelavec predsednika Georga Busha mlajšega Andrew Card, skušajo to nerodnost pojasniti s Trumpovo neizkušenostjo. Menda je bil kot svež predsednik zelo naiven in ni vedel, da se ne sme vplivati na direktorja FBI med preiskavo.

Trumpova predstavnica za stike z mediji Sarah Huckabee Sanders je med zaslišanjem dejala, da predsednik ni lažnivec in to navedbo označila za žalitev. Iz Bele hiše so sporočili, da ne vedo, ali je predsednik sploh spremljal zaslišanje. Izjava Sandersove nehote obuja spomin na predsednika Richarda Nixona, ki je pred odstopom s položaja zaradi afere Watergate Američanom javno zagotovil, da ni pokvarjenec.

Comey je na zaslišanju govoril na pamet in sploh ni bral izjave, ki je že v sredo spravila na dan podrobnosti o njegovih zasebnih pogovorih s Trumpom, ki si jih je zapisal, ker je čutil, da to ni prav. "Bil sem resno zaskrbljen, da bo Trump lagal o pogovorih," je dejal Comey in priznal, da tega občutka ni nikoli imel, ko je delal za predsednika Georga Busha mlajšega in Baracka Obamo. "Vedel sem, da lahko pride dan, ko bom to potreboval ne le zaradi sebe ampak za obrambo integritete FBI."

Comey je med drugim dejal, da mu je Trump večkrat povedal, da odlično opravlja svoje delo, sam pa mu je zagotovil, da namerava odslužiti svoj desetletni mandat do konca. Razlaga za njegovo odpustitev ga je potem zmedla. Trump je kot razlog najprej navedel to, da je bil Comey lani grd do demokratske predsedniške kandidate Hillary Clinton. "To ni imelo nobenega smisla, med drugim zaradi časa, ki je pretekel od tistih odločitev," je dejal Comey.

"Verjamem mu na besedo, da me je odpustil zaradi ruske preiskave. Moj način vodenja preiskave mu je vzbudil občutek pritiska, ki ga je želel sprostiti," je dejal Comey in republikanski senatorki iz Maina Susan Collins priznal, da je zapiske o svojih pogovorih s Trumpom sam spravil v medije preko prijatelja, profesorja na univerzi Columbia. 

Profesor Daniel Richman je za ameriško tiskovno agencijo AP potrdil, da je bil vir informacij za New York Times. Richman je delal s Comeyjem v uradu zveznega tožilca za Manhattan in kasneje pri FBI.

Trumpu se je za zdaj uspelo zadržati pred tvitanjem o Comeyjevem zaslišanju v senatnem odboru za obveščevalne zadeve, vendar je na dogajanje namignil v govoru na letni konferenci članov koalicije za vero in svobodo. Dejal je, da ga oblegajo, a se ne bo predal.

Predsednik koalicije Ralph Reed je dejal, da je Trump povzročil politični potres, zaradi katerega se nekateri še vedno tresejo. Pohvalil ga je zaradi pogumnega izpostavljanja trpljenja kristjanov na njegovi prvi poti v tujino.

"Oblegani smo, vendar bomo izšli večji, boljši in močnejši kot kadarkoli," je svojim krščanskim podpornikom zagotovil Trump in požel glasen aplavz. Med drugim je še citiral besedilo svetega pisma prirejeno za njegov položaj.

"Vkopani interesi Washingtona nas bodo skušali ustaviti. Lagali bodo, ovirali bodo in širili bodo sovraštvo ter predsodke, vendar se ne bomo predali in resnica bo zmagala," je še dejal ameriški predsednik.

Preiskava se bo kljub odpustitvi direktorja FBI nadaljevala

Po vprašanju republikanca Johna Cornyna iz Teksasa je postalo jasno, da si Trump ni naredil nobene usluge z odpustitvijo Comeyja. Nekdanji direktor je dejal, da se preiskave FBI na tak način ne more ustaviti. Več kot očitno je, da si je Trump življenje po nepotrebnem zagrenil.

Nekdanji direktor FBI je še dejal, da po njegovem prepričanju ni nobenega dvoma, da so se Rusi vpletali v volitve, vendar pa ni nobenih dokazov, da so dejansko spreminjali oddane glasove. Na vprašanje predsednika odbora republikanca Richarda Burra, ali mu je kdo kdaj ukazal, naj ustavi rusko preiskavo, je Comey odgovoril nikalno.

Na vprašanje senatorke Kamale Harris, ali so mu znane kakršne koli povezave med Trumpovi sodelavci ter rusko administracijo, pa je odgovoril, da o tem ne more govoriti na javnem zaslišanju. 

Obenem je na vprašanje, ali verjame, da je Trump oviral preiskavo, ko ga je prosil, naj preneha preiskovati nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna odgovoril, da ga je prošnja pretresla, vendar bo odločitev o tem, ali gre za oviranje preiskave prepustil posebnemu tožilcu Muellerju.

V njegovih odgovorih oziroma pomanjkanju odgovorov na nekatera vprašanja je očitno, da se težave za Trumpa povečujejo. Comey je potrdil, da lahko Muellerjeva preiskava odkrije zločine, ki nimajo nobene zveze z ruskim vpletanjem v volitve. Takšna je narava preiskav posebnega tožilca. Na nekaj vprašanj, ki so zadevala podrobnosti preiskave, je Comey odgovoril, da o tem ne more govoriti na javnem zaslišanju.

Takšna vprašanja je med drugimi zastavljal neodvisni senator iz Maina Angus King, ki je Comeyja vprašal, ali je bilo rusko vpletanje enkratna zadeva. Comey je odgovoril, da se bodo Rusi vrnili, ker gre za njihovo strateško odločitev za vpletanje v volitve v ZDA in drugje. "Rusko vpletanje v volitve so najmanj lažne novice, kot so lahko," je na Trumpove trditve, da gre za izmišljeno afero odgovoril Comey.

Comey ni dvomil, da se je Rusija vmešavala v ameriške predsedniške volitve, prav tako ni dvomil, da je ruska vlada stala za hekerskim vdorom. Predstavniki tuje vlade se večkrat povežejo s predstavniki posameznih administracij, to je popolnoma običajno, je dejal Comey. Težko pa je reči, kdaj se meja prestopi. Do kod seže vmešavanje Rusov, bo pokazala preiskava. "Putin je oportunist," se je strinjal Comey. Rusi se bodo še vnaprej vmešavali v našo prihodnost, želijo namreč spodkopati ameriško kredibilnost in demokracijo, je zatrdil nekdanji direktor FBI.

Predsednik bi lahko lagal o pogovorih in škodil ugledu FBI

Na zloglasnem sestanku 6. januarja letos se je Comey srečal s predsednikom Trump v njegovem nebotičniku, da bi se pogovorila o občutljivih informacijah v zvezi z Rusi. Po tem sestanku je Comey začutil, da mora dokumentirati pogovore s predsednikom. "Bil sem sam s pravkar izvoljenim predsednikom, z njim sem se osebno pogovarjal o občutljivih zadevah, imel sem občutek, da bi se lahko Trump v prihodnosti zlagal o tem sestanku, zato sem se odločil, da bom delal zapiske. Šlo je zgolj za moj osebni občutek, da bo nekoč potrebno zaščititi FBI." V prihodnosti bi lahko uporabil te zapiske, da bi z njimi dokazal resnico, je povedal Comey, ne le da bi branil sebe, pač pa tudi FBI in njegovo neodvisnost. Zapiske je pokazal javnosti takoj potem, ko ga je predsednik odpustil. 

Na vprašanje demokratke Dianne Feinsten, zakaj ni Trumpu povedal, da to kar počne, ni v redu, je Comey priznal, da je bil morda malce strahopeten, ampak je bil tako šokiran, da ni našel pravih besed, da predsedniku razloži kako neprimerno se vede. "Videl sem njegove tvite o obstoju posnetkov. Gospod božji, upam, da posnetki res obstajajo," je dejal. "Če ima predsednik Trump kakršne koli posnetke, jih mora takoj predati preiskovalcem."

Senatorji niso mogli mimo vprašanja, zakaj bi verjeli Comeyju in ne Trumpu, in zakaj ni odstopil takoj, ko se mu je zdelo, da Trump počne kaj neprimernega. "Mama me je vzgojila, da takšne stvari o sebi ne govorim," je dejal in sprožil nekaj smeha, kot tudi takrat, ko je dejal, da mu je Trump s povabilom na večerjo pokvaril zmenek s soprogo.

Vodilni demokrat v odboru Mark Warner iz Virginije je dejal, da način, na katerega je bil Comey odpuščen, postavlja zelo resna vprašanja, ki jim morajo priti do dna. "Trump je kršil jasna navodila postavljena po aferi Watergate zato, da bi preprečili sum političnega vpletanja v preiskave FBI. Predsednik ZDA se ne more tako obnašati," je dejal Warner.

O naravi pokroviteljskega odnosa s Trumpom je nekdanji direktor FBI dejal, da je bil to pač njegov občutek. Predsednik mu je tik pred inavguracijo nekajkrat dejal, kako upa, da bo Comey ostal na položaju. Čez nekaj dni pa ga je Trump poklical, da se morata pogovoriti o njegovi prihodnosti. "Očitno je nekaj želel v zameno za to, da ostanem na položaju."

Ko ga je Trump prosil, da se pogovorita na štiri oči, je Camey dobil vtis, da se obeta nekaj velikega in da si mora zapomniti sleherno besedo. "Slutil sem, da tudi vrhovni tožilec čuti, da ne sme zapustiti sobe in da s Trumpom nikakor ne smeva ostati sama," je Comey opisal dogodke, ko ga je Trump prosil, da se pogovorita na samem. Na vprašanje senatorke, ali se je o tem pogovoril z državnim tožilstvom, je odgovoril, da ni želel vmešati Bele hiše, dokler se niso odločili, kaj bodo glede tega storili. 

Trump ga sicer ni nikoli prosil, naj se vmeša v katerokoli drugo preiskavo, je potrdil. "To je bil edini primer. Ni pa bil predsednik Trump nikoli predmet kakršne koli preiskave," je zagotovil.

Comey je na vprašanje o razlogih za njegovo odpustitev odgovoril, da gre zagotovo tudi za to, kako je vodil preiskavo o ruskem vmešavanju v ameriške volitve. "Lahko se motim, a glede na to, kar vem zdaj, mislim, da je tako. S predsednikom nisva bila v dobrih odnosih. Prosil me je za nekaj, a tega nisem storil. Rusi so definitivno razlog, da sem bil odpuščen," je potrdil Comey in dejal, da ne ve, ali je bil tudi vrhovni tožilec vpleten v njegovo odpustitev. 

'Flynn je dober človek'

Comey je v pisni izjavi kongresu že potrdil, da mu je Trump 14. februarja letos na pogovoru v Ovalni pisarni, ko sta govorila o preiskavi proti nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost Michaelu Flynnu glede njegovih stikov z Rusi, dejal: "Upam, da boste našli način, da pustite Flynna pri miru. Dober človek je."

"Razumel sem, da predsednik želi, da opustimo preiskavo proti Flynnu zaradi njegovega laganja glede pogovorov z ruskim veleposlanikom decembra," je Comey zapisal v sedem strani dolgi izjavi, ki so jo objavili pred njegovim pričanjem.

Trump Comeyju ni nikoli ukazal, naj opusti preiskavo. Dejal mu zgolj, da upa, da se bo to zgodilo. O Trumpovih poskusih vplivanja na Comeyja so mediji poročali že pred tem, a ameriški predsednik je te navedbe zanikal, preiskavo o domnevnem ruskem vplivanju na ameriške volitve pa je označil za lov na čarovnice.

Zakaj Comey predsednika ni preprosto ustavil oziroma mu dejal, da ne more pričakovati takšnih uslug od direktorja FBI? "Mogoče, če bi bil močnejši, bi to storil. A bil sem osupel, moral sem si vse zapomniti, tuhtal sem, kakšen bi moral biti moj odgovor," se je branil Comey. Morda bi kdo drug ravnal drugače in morda bi naslednjič reagiral bolje. Okoliščine so bile takšne, da predsedniku nisem nasprotoval, je dodal.

Republikanski zagovorniki Trumpa polagajo upe v besedo "upam". Trump je Comeyju povedal: "Upam, da lahko lahko najdeš pot, da pustiš to pri miru, da pustiš Flynna pri miru". Tu je razlika med oviranjem preiskave in izrazom želje, vendar se je Comeyju zdelo zgovorno, da je Trump izpraznil prostor, preden mu je to povedal, torej se je zavedal, da dela nekaj narobe.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je v majhno sobo nagnetlo več sto ljudi. Nekateri so že od jutra čakali v vrsti na zaslišanje, ki ga nekateri že označujejo za zgodovinsko. 

Zanimanje za zaslišanje je bilo zelo veliko in prenašale so ga vse velike ameriške televizijske mreže. Trump naj bi po poročanju medijev med njim v živo tvital, a se je izkazalo, da se je raje odločil za "medijski molk". Je pa na družbenem omrežju ognjevito objavljal njegov sin Donald Trump mlajši, ki je med drugim sporočil, da ni bilo nikoli nobenega dvoma o tem, ko oče komu kaj ukaže ali ne.