V Siriji ubitih že več kot 5.000 ljudi

V času od začetka sirske revolucije in vstaje ljudstva proti Asadovemu režimu je na sirskih ulicah umrlo vsaj 5.000 ljudi, vlada je zaprla vsaj 14.000 oporečnikov, vsaj 12.400 ljudi pa je zaradi stopnjevanja nasilja zapustilo državo, je v poročilu za javnost sporočila visoka predstavnica Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay.

V uradno statistiko niso vštete žrtve na vladni strani, po podatkih ZN pa je do zdaj padlo vsaj 1.000 sirskih policistov in vojakov. Sirski ambasador v ZN Bašar Džafari uradne številke zanika, Pillayevo pa je označil za neobjektivno in krivično.

"Dovolila si je, da je bila zlorabljena za zavajanje javnosti, prirejene podatke pa ji posreduje peščica 233 prebežnikov. Kako lahko oporečniki posredujejo pozitivna pričevanja v korist sirski vladi? Seveda bodo storili vse, da še bolj očrnijo vladno stran," poudarja Džafari.

Na poročilo Pillayeve se je med drugimi odzval nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki se mudi v New Yorku. Izrazil je zgroženost nad grozodejstvi al Asadovega režima in dejal, da si morajo vse države, ki še oklevajo, premisliti ter ukrepati. Kritičen je bil tudi francoski veleposlanik pri ZN Gerard Araud, ki je dejal, da je VS ZN "moralno odgovoren" za ubijanje v Siriji, saj mu ni uspelo obsoditi krvavega zatrtja protirežimskih protestov.

Ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice je menila, da poročilo Pillayeve kaže na nujnost ukrepanja, in pozvala kolege v Varnostnem svetu h konkretnim korakom.

V Siriji vse več nasilja, ZN pa brez resolucije

Najbolj pereč problem sirske krize je dejstvo, da v državi ni neodvisnih opazovalcev, ki bi lahko podatke preverjali, uradni Damask pa je prepovedal poročanje neodvisnih tujih medijev.
V ponedeljkovih spopadih je bilo po podatkih opozicije ubitih vsaj 20 ljudi. Večina ljudi je umrla v Idlibu, Homsu in Hami ter na obrobju Damaska. O stopnjevanju napadov poročajo tudi iz južne province Deraa. Navkljub nasilju so v Siriji potekale lokalne volitve, a bo po pričakovanjih volilna udeležba izjemno nizka, saj je opozicija narod pozivala k bojkotu volitev.

V celotni Siriji so odprli volišča, da bi pokazali, da je predsednik države Bašar al Asad pripravljen izpeljati postopno demokratizacijo države. Reformni program je naznanil že pred meseci, a po istanbulski izjavi se stanje v Siriji le slabša, vojaške akcije pa stopnjujejo.

Navi Pillay je stanje v državi opisala kot "neznosno“ in zaradi zločinov proti človeštvu mednarodno javnost pozvala k še ostrejšemu ukrepanju proti avtokratskemu sistemu v Damasku. Evropska unija je proti Siriji uvedla paket desetih sankcij, Arabska liga pa je državi odvzela članstvo v svoji zvezi, a Združeni narodi do zdaj še niso sprejeli resolucije, v kateri bi uradno obsodili ravnanje uradnega Damaska. Evropski predlog sta oktobra z vetom proti preglasovali Rusija in Kitajska, Indija, Južna Afrika in Brazilija pa v Varnostnem svetu niso glasovale.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer danes v Moskvi ocenil, da so očitki na račun Rusije, da blokira sprejetje resolucije v Varnostnem svetu, "nemoralni" ob dejstvu, da Zahod ne želi pritisniti na skrajneže v Siriji in obsoditi njihovega nasilja. Ponovil je rusko stališče, da Varnostni svet ne bi smel stigmatizirati zgolj režima Bašarja al Asada, temveč bi moral obsoditi tudi skrajneže, "katerih cilj je izzvati humanitarno katastrofo, kar bi vodilo do tujega posredovanja v Siriji". Pillayeva je Varnostnemu svetu Združenih narodov tudi priporočila uvedbo postopka proti al Asadu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu.