V Sloveniji zaradi plesni kar 50 tisoč stavb neprimernih za bivanje

V Sloveniji naj bi bilo več kot 50 tisoč domov zaradi vlage in plesni povsem neprimernih za bivanje. Še bolj nazoren je podatek za celotno Evropsko unijo. "Slabih 25 odstotkov stavb je bolnih. To pomeni, da je vrednost kisika bistveno premajhna v primerjavi z ogljikovim dioksidom,'' pojasnjuje Milan Kuster, direktor podjetja Lunos.

Plesen se zelo dobro skriva. Pogosto se pojavi za omarami, v prezračevalnih jaških, za tapetami, pod preprogami in v klimatskih napravah. "Ogromno je tudi primerov, ko se zadržuje v otroških sobah in spalnih prostorih," še dodaja Kuster.

Otroci, ki živijo v vlažnem okolju, imajo večje tveganje za razvoj astme. Plesni pa izdelujejo alergene, ki povzročajo bolezni dihal in še mnogo drugih težav, kot so glavobol, draženje nosne sluznice, kihanje, pove Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Plesen pa ni le težava starih hiš in stanovanj, zelo pogosto se pojavi v povsem novih nizkoenergijskih hišah, ki pa ne dihajo. ''Vse to je dejansko posledica evforije in želje po tem, da bi prihranili pri energiji,'' izpostavlja Kuster. Kar pomeni, da se vlaga, ki jo proizvedemo s potenjem, dihanjem, prhanjem, sušenjem perila in kuhanjem, kopiči v zidovih. "Povprečna družina z običajnim življenjem na dan proizvede 10 do 15 litrov vlage," opozarja Kuster.

Plesen najbolj učinkovito odstranijo strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo. Če problem ni tako razširjen, jo lahko odstranimo sami. Tudi z milom in vodo, svetuje Perčičeva.

Ključno pa je, da odstranimo tudi vzrok za nastanek teh večceličnih gliv. Kuster se s tem ukvarja že več kot deset let, z decentralnimi prezračevanimi sistemi pa so rešili že več kot 15.000 slovenskih domov.''To pomeni, da zjutraj pride ekipa, popoldne je zadeva končana in funkcionira.''

Z odstranitvijo plesni v domovih naj bi se izboljšali naše počutje, koncentracija in kakovost spanja. V zaprtih prostorih namreč preživimo kar 90 odstotkov našega življenja.