'Iz semen in žit lahko proizvajaš hrano prihodnosti'

Poskusili smo mleko, ki krave ni videlo niti od blizu. Dejansko ima na začetku okus po mandljih, čeprav mandlja ni notri, pusti pa enak okus v grlu kot mleko in sled na kozarcu. A kaj je notri?  Voda, sončnično olje, grahovi proteini, ananas, in zelje. To je hrana prihodnosti, nam razlaga Žiga Vraničar iz krškega podjetja Narayan: "Mi smo največji proizvajalec kokosovega olja v Evropi in zalagamo vse ta glavne trgovske verige v Evropi."

A podjetje se ne ukvarja zgolj s kokosom, ampak tudi s semeni in žiti. Z najbolj iskanimi surovinami, kadar so krize. "Trenutno imamo od lana do kvinoje potem tudi piro, bulgur, proso, potem še tudi lanena semena, trpotec, polenta, tako da večinoma vse kar lahko najdemo na policah, so tudi pri nas v skladišču," pojasnjuje kontrolorka kakovosti Hermina Šantej.

Iz semen in žit namreč lahko proizvajaš hrano prihodnosti, pravi Vraničar. Zgradili bodo še eno proizvodno halo, kjer jo bodo proizvajali. In ko govori o hrani prihodnosti, ne govori o pridobivanju beljakovin iz žuželk, ampak o pridobivanju beljakovin, ki nadomeščajo živalske beljakovine.

Ko so Evropski komisiji lani decembra poslali strateški načrt za kmetijstvo od leta 2023 do 2027, ga je komisija okrcala, da je Slovenija premalo ambiciozna na področju okolja in podnebnih sprememb, da je potreben večji poudarek na socialno-ekonomskih potrebah podeželskih območij, kot je zagotavljanje širokopasovnega interneta ter večji poudarek na znanju, inovacijah in na digitalizaciji v samem kmetijstvu.

"Mi s tem načinom proizvodnje, ne bomo mogli prehranit toliko ljudi, na drugi strani pa način kako mi danes proizvajamo hrano prinaša 37 odstotkov toplogrednih plinov, to je 17-krat več kot cel letalski promet. To pomeni, da se je treba usmerit v neke nove načine pridelave in predelave hrane in pa tudi nove oblike hrane prihodnosti," pojasnjuje Vraničar. V Sloveniji smo vse preveč usmerjeni v pridelavo koruze za prehrano živali, še pravi Vraničar, namesto da bi gojili osnovne sestavine za takšno hrano prihodnosti.  

"Osnovne sestavine so razna žita, je gensko nespremenjena soja, grah, bob, lupin, stročnice in žita, ki vse lahko tukaj zelo dobro uspeva.  Ampak če mi proizvajamo iz teh osnovnih sestavin neko hrano prihodnosti, ki sem jo prej omenil pa dejansko lahko postanemo zelo močan igralec na trgu, kamor se usmerja od direktiv evropske unije do vlad, do nekih velikih investitorjev ki dejansko zelo močno podpirajo tovrstno prehrano," še doda Vraničar.

Dejstvo je, da je hrana strateška surovina, s tem pa je lahko tudi sredstvo nadzora nad posamezno ekonomijo, narodom ali državo.