Položaj v Gorskem Karabahu, kjer so v soboto izbruhnili spopadi med azerbajdžanskimi in armenskimi silami, je po navedbah azerbajdžanskega obrambnega ministrstva "stabilen, a napet".
Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Bakuju Vagid Dargjahli je povedal, da je situacija na območju "v primerjavi s prejšnjo nočjo in dnevom relativno mirna". "Vendar napetost ostaja. Minulo noč je armenska stran s topništvom obstreljevala več nenaseljenih azerbajdžanskih naselij, ki so vzdolž razmejitvene črte. Žrtev ni bilo," je dejal.
Na drugi strani je obrambno ministrstvo v Erevanu opozorilo, da je azerbajdžanska stran ponoči nadaljevala z obstreljevanjem njihovih položajev. Več podrobnosti pa so napovedali za kasneje.
Azerbajdžan razglasil enostransko prekinitev ognja
Zatem je obrambno ministrstvo v Bakuju sporočilo, da je Azerbajdžan razglasil enostransko prekinitev ognja kot gesto dobre volje. A hkrati so opozorili, da se bodo odzvali, če bodo njihove sile napadene in da bodo "osvobodili vsa okupirana območja", če bodo armenske sile nadaljevale "s provokacijami".
V spopadih ubitih 30 vojakov
V spopadih, ki so izbruhnili ta konec tedna, je bilo po dosedanjih podatkih skupno ubitih okoli 30 vojakov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Spor glede Gorskega Karabaha sicer sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.
V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.
Kerry obe strani pozval k spoštovanju dogovora o premirju
Ameriški državni sekretar John Kerry je obe sprti strani pozval k spoštovanju dogovora o premirju iz leta 1994 in opozoril, da spora ne bo mogoče rešiti vojaško. Opozoril ju je, naj čim prej zaženeta politične pogovore za rešitev spora.
K umiritvi razmer je v soboto sicer pozval tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija ima v Armeniji nameščenih več tisoč vojakov. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov se je tudi že srečal z zunanjima ministroma obeh držav in ju pozval k prenehanju nasilja.
O obnovitvi konflikta v Gorskem Karabahu naj bi v torek spregovorili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.