Okoli poldneva so se v Beogradu zbrali podporniki Srbske radikalne stranke in se pod vodstvom Vojislava Šešlja sprehodili do stavbe predsedstva. Slednji je pred zbrano množico zažgal zastavi zveze Nato in Evropske unije - s tem pa je želel po svojih besedah pokazati, kaj si misli o EU in Nato. Ob tem je dejal, da srbski narod ne bo nikoli pozabil "divjaško-zločinskega bombradiranja Srbije", piše spletni portal N1. "Tega nikoli ne smemo pozabiti in tega nikoli ne bomo oprostili. Srbskemu narodu ne bo nikoli padlo na pamet, da se včlani v to organizacijo in da nas te zveri silijo, da napadamo druge narode."
Dejal je tudi, da Srbija nima kaj iskati v EU, saj so tam "zbrani vsi srbski sovražniki". Delegacija stranke pa je predsedništvu predala tudi dve Šešljevi knjigi, v katerima trdi, da se genocid v Srebrenici nikoli ni zgodil.
Pred 20. leti se je začelo 78-dnevno bombardiranje
V Srbiji se ob 20. obletnici začetka bombardiranja zveze Nato spominjajo žrtev s spominsko slovesnostjo v Nišu. Nato je med konfliktom 24. marca 1999 začel napade na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, v kateri sta bila ob Srbiji tudi Črna gora in Kosovo.
To je bilo prvo oboroženo posredovanje Nata v njegovi zgodovini brez soglasja Varnostnega sveta ZN, podprle pa so ga vse takratne članice zavezništva. Z napadi je prisilil režim srbskega predsednika Slobodana Miloševića k umiku s Kosova.
Za letalske napade se je zavezništvo odločilo po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala sedaj že pokojnega Miloševića h končanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci, ki so ga začele februarja 1998.
Bombardiranje je trajalo 78 dni, vse do 10. junija, ko je Milošević pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Vojaški odposlanci Beograda so dan prej v makedonskem Kumanovu podpisali vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ s Kosova in prihodu mednarodnih mirovnih sil (Kfor). VS ZN je nato 10. junija sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN (Unmik) prevzela nadzor nad pokrajino, napotene pa so bile tudi sile Kfor.
S tem je bila končana zadnja vojna na območju nekdanje Jugoslavije. Zahtevala je 13.000 življenj, večinoma kosovskih Albancev. Po podatkih ZN je bilo do marca 1999 z domov pregnanih okoli 400.000 kosovskih Albancev, do konca napadov Nata pa že milijon.
Po srbskih podatkih je Nato izvedel 2300 letalskih napadov na 995 objektov. Ubitih je bilo okoli tisoč vojakov in 2000 civilistov. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je umrlo okoli 500 civilistov, ob Srbih tudi kosovski Albanci in Romi.
Zaradi bombardiranja so mnogi Srbi še vedno sovražno nastrojeni do Nata, uradni Beograd pa bombardiranje označuje za agresijo. Kljub temu je Srbija, ki se označuje za vojaško nevtralno, od leta 2006 članica Natovega programa Partnerstvo za mir, leta 2015 pa je z Natom sklenila tudi individualni akcijski načrt partnerstva.
