Zakon je podprlo 111 od 250 poslancev, kolikor jih šteje parlament. Zakon, ki bo začel veljati v septembru, je predlagala Državljanska zveza (GSS) zunanjega ministra SČG Gorana Svilanovića, sicer članica vladajoče koalicije DOS, temeljil pa naj bi na madžarskem modelu t.i. mehke lustracije. Tisti, za katere bo komisija ugotovila, da so od takrat, ko je bil uveljavljen mednarodni sporazum o državljanskih in političnih pravicah, kršili človekove pravice, bodo razrešeni oziroma jim bo v prihodnjih petih letih onemogočena kandidatura za katerikoli javno funkcijo.
Predlagatelj trdi, da je namen zakona razgrnitev "resnice" o vseh nosilcih javnih funkcij in o njihovih morebitnih kršitvah človekovih pravic, ugotovitve posebne komisije pa ne bodo smele biti osnova za načenjanje kazenske odgovornosti in politične čistke. Namen zakona naj bi bil tudi soočenje s preteklostjo ter pojasnitev političnih ubojev in vojnih zločinov. Brez zakona o lustraciji tudi ne bo mogoče uspešno končati sedanjega boja proti organiziranemu kriminalu.
Pod lupo zakona naj bi prišli nosilci vseh javnih funkcij, od najvišjih državnih uradnikov, poslancev republiške in vojvodinske skupščine, ministri, nosilci pravosodnih funkcij, direktorji državnih ustanov in javnih podjetij, rektorji in prorektorji univerze, veleposlaniki, pa tudi vodilni ljudje v vojski SČG. Komisija naj bi izključno na podlagi materialnih dokazov preučila, ali je kateri od njih v preteklosti kršil katero od človekovih pravic.
Opozicija govori o maščevanju
Opozicijski poslanci (zlasti iz vrst socialistov in radikalcev) zatrjujejo, da je namen zakona maščevanje sedanjih oblastnikov nad pripadniki prejšnjega režima ter odstranitev slednjih iz političnega življenja. Poslanci Koštuničeve DSS se niso udeležili razprave in glasovanja, v pogovorih za medije pa so zatrjevali, da nasprotujejo lustraciji "zdaj in kadarkoli v prihodnosti", da bi moral tovrstni zakon v "široko javno razpravo" in da zakona ni moč uveljaviti, dokler ne bodo sprejeti zakoni o denacionalizaciji, rehabilitaciji in odprtju policijskih dosjejev.
