V tovornjaku na avstrijski avtocesti A4 v bližini mesta Parndorf južno od Dunaja so danes našli trupla beguncev, je sporočila avstrijska policija. Kot je povedal direktor deželne policije na Gradiščanskem Hans Peter Doskozil, je bil okoli 7,5 tone težak hladilni tovornjak parkiran na odstavni niši, odkril pa ga je delavec, ki je ob avtocesti kosil travo. V njem je bilo od 20 do 40 ali celo 50 trupel.
Ko je policija prispela, so tekočine razpadajočih trupel že iztekale iz tovornjaka, je pojasnil Doskozil, ki pa ni povedal, v kakšnem stanju so žrtve. "V tem trenutku ne moremo podati natančnih podatkov, kako je nastopila smrt žrtev," je dodal. Forenziki bodo na kraju dogodka verjetno delali več dni, govori pa se, da so se begunci zadušili.
Popoldne je Doskozil povedal, da so žrtve najverjetneje mrtve že dan in pol do dva dneva. Najverjetneje so bili že mrtvi, preden je tovornjak z madžarskimi registrskimi tablicami, na katerem je napis slovaškega perutninskega podjetja, vstopil v Avstrijo; še v sredo zjutraj naj bi bil na madžarski strani meje.
Voznikova kabina ni bila zaklenjena, tovorni prostor pa se je lahko odprl le od zunaj. Več podrobnosti naj bi bilo sicer znanih v petek, je še povedal Doskozil.
"Danes je črn dan," je ob tem dejala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. "Naše misli so z žrtvami, njihovimi družinami in prijatelji." V Avstriji so že ustanovili krizni štab. Ministrica je odredila tudi okrepljen nadzor na mednarodnih vlakih in obmejnem območju. Kot izjemnega pomena pa je izpostavila boj proti tovrstnim kriminalnim dejanjem ne le Avstrije, temveč tudi preostalih 27 držav EU.
Da je globoko pretresen in jezen, je dejal avstrijski pravosodni minister Wolfgang Brandstetter. "Bali smo se, da bi se enkrat lahko zgodilo kaj takega, saj je organizirano tihotapljenje moderna oblika najhujšega kaznivega dejanja, ki bi ga morali v Evropi dosledno preprečevati," je dodal.
"Še ena strašna nesreča, ki kaže, da je nujno ukrepati hitro in skupaj," pa je tvitnil evropski komisar za širitev Johannes Hahn.
Na Madžarsko v enem dnevu znova rekordno število beguncev
Medtem pa je število migrantov z Bližnjega vzhoda, ki so prečkali srbsko-madžarsko mejo v bližini mejnega prehoda Roszke, doseglo nov rekord. V enem dnevu je na Madžarsko prispelo 3241 beguncev, med katerimi je okoli 700 otrok. Večina beguncev in migrantov prihaja iz Sirije, Afganistana in Pakistana.
Mejni prehod Roszke je eno redkih območij, kjer Madžarska še ni postavila zaščitne, štiri metre visoke žičnate ograje, ki jo sicer gradi vzdolž 175 kilometrov dolge meje s Srbijo. Begunci, ki večinoma bežijo pred vojnami v svojih državah, sedaj v begu prek Turčije, Egejskega morja, Grčije, Makedonije in Srbije iščejo luknje v madžarski ograji, od koder želijo napredovati proti srednji in zahodni Evropi.
Šef madžarske policije Karoly Papp je napovedal, da bodo kot okrepitev na že varovano obmejno območje poslali več kot 2000 patrulj tako imenovanih "obmejnih lovcev", skupaj s psi in konji, v nadzor pa bodo vključili tudi helikopterje. Vladajoča stranka Fidesz pa razmišlja celo o vpoklicu vojske, ki bi pomagala zajeziti naval beguncev v državo.
"Nelegalni migranti postajajo vse bolj agresivni, ne moremo dopustiti tega, kar se je zgodilo v vasi Roszke, ko je policija proti migrantom uporabila solzivec, ne moremo sprejeti te agresije," je dejal član stranke in namestnik vodje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost Szilard Nemeth.
50 ljudi umrlo v Sredozemlju
Italijanska obalna straža je danes sporočila, da je okoli 50 beguncev umrlo v podpalubju ladje, ki so jo presegli na obali Libije. Tamkajšnji mediji poročajo, da so ljudje po vsej verjetnosti umrli zaradi zadušitve. Švedska ladja Pozejdon, ki sodeluje pri misijah evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav, pa je z ladje uspela rešiti okoli 430 ljudi.
To je sicer že druga takšna tragedija v enem mesecu. V začetku avgusta je namreč italijanska mornarica na morju našla ladjo, v kateri je umrlo 49 ljudi, ki so se prav tako zadušili v podpalubju ladje. Tisti, ki so preživeli tragedijo, so kasneje pričali, da so tihotapci prisilili ljudi, da so ostali v podpalubju. Italijanske oblasti so zato ovadile več oseb, ki bodo odgovarjali za smrt teh ljudi.
Begunci, ki se prebijajo v evropske države pa se ne soočajo samo s policijskim nasiljem na meji, visokimi zaščitnimi zidovi in nasiljem, pač pa tudi z nestrpnostjo in sovraštvom domačinov. Varnost sirskih beguncev v Belgiji pa ogrožajo tudi radikalizirani lokalni mladostniki. Mladi, ki gojijo simpatije do skrajnežev IS, šikanirajo sirske begunce, pravi župan belgijske občine Vilvoorde Hans Bonte. Očitajo jim namreč, da so strahopetci, ker se niso pridružili IS in jim pomagali vzpostaviti kalifat. Situacija je zelo napeta, pravijo mestne oblasti, ki se pripravljajo na sprejem novih beguncev. Iz Belgije se je skrajnežem na bojiščih v Irak in Sirijo pridružilo največje število borcev.
