Tujina

V Strasbourgu brez večjih sprememb

Bruselj, 14. 06. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

V Evropskem parlamentu bo po prvih projekcijah največ poslancev imela Evropska ljudska stranka, volitve pa je zasenčila nizka volilna udeležba.

Po najnovejših podatkih, ki jih je zgodaj popoldne objavil Evropski parlament je skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (EPP-ED) pridobila še en glas, kar pomeni, da ima v tem trenutku že 276 poslancev. Z 200 poslanskimi mesti sledi Stranka evropskih socialistov (PES). Tretja po moči je Evropska liberalno-demokratska stranka (ELDR) s 66 poslanci. Volilna udeležba je po ugotovitvah inštituta Gallup Europe znašala 45,5 odstotka.

Skupina Zeleni/Evropska svobodna zveza (Zeleni/EFA) je ponovno pridobila prej "izgubljeno" mesto, tako da ima trenutno 42 poslancev. Kar tri nove glasove pa si je izborila Združena evropska levica (EUL/NGL), ki ima sedaj 39 poslanskih mest.

Šesta je Unija za Evropo narodov (UEN), ki je izgubila en glas in ima skupaj 27 mest, sedma - Evropa demokracij in različnosti (EDD) - pa ima 15 poslancev (izgubila je dve mesti). Po najnovejših podatkih je za zdaj "le še" 67 poslancev ni uvrščenih v nobeno politično skupino.

Najbolj "bogata" s sedeži v Evropskem parlamentu bo Evropska ljudska stranka (Foto: Reuters)
Najbolj "bogata" s sedeži v Evropskem parlamentu bo Evropska ljudska stranka (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Projekcije v Evropskem parlamentu, objavljene po polnoči, sicer nadalje kažejo, da bodo četrti po moči Zeleni z 39 poslanci, sledila naj bi jim Združena evropska levica (EUL/NGL) s 37 poslanci, Unija za Evropo narodov (UEN) naj bi bila šesta s 26 mesti, sedma pa Evropa demokracij in različnosti (EDD) z 20 poslanci.

Natančnejša politična podoba naj bi bila znana danes čez dan, bolj dokončna pa šele julija, ko se bo Evropski parlament sestal za ustanovnem zasedanju na svojem sedežu v Strasbourgu.

Po trenutnih projekcijah naj bi v parlamentu delovalo sedem političnih skupin, ni pa izključen nastanek še kakšne nove. Kar 76 poslancev ni namreč razvrščeno v nobeno politično skupino, opazovalci pa ocenjujejo, da iz te skupine lahko nastaneta najmanj dve novi politični grupaciji - skupina evroskeptikov in skrajna desnica. Skladno s poslovnikom namreč politično skupino lahko ustanovi že 16 poslancev iz petih različnih držav.

Razočarani zunanji ministri EU

Zunanji ministri Evropske unije, ki zasedajo v Luksemburgu, so izrazili precejšnje razočaranje zaradi rekordno nizke udeležbe na volitvah v Evropski parlament, ki so potekale od 10. do 13. junija. Po zadnjih podatkih se je volitev namreč udeležilo le 45,5 odstotka od nekaj več kot 340 milijonov volilnih upravičencev, kar je po deležu najmanj v zgodovini te edine neposredno izvoljene evropske institucije. Nizozemski zunanji minister Bernard Bot je še posebej abstinenco v novih državah članicah EU - povprečna udeležba v deseterici je bila 26 odstotkov - označil za pravo razočaranje. "Ne razumem, kako je bila udeležba lahko tako nizka v državah, ki so v EU vstopile s takšnim entuziazmom," je dejal Bot. "Tem državam moramo torej pokazati, kako pomembna je Evropska unija," je menil. Vsaj malo je takšno udeležbo skušal opravičiti češki zunanji minister Cyril Svoboda, ki je dejal, da sta morda za volivce novih članic Bruselj in Strasbourg še vedno predaleč od nacionalnih prestolnic.

Cox: Proevropsko usmerjenega bo od 85 do 90 odstotkov parlamenta

Cox je evropske voditelje pozval, naj odgovorijo na izzive
Cox je evropske voditelje pozval, naj odgovorijo na izzive FOTO: Reuters

V prihodnjem Evropskem parlamentu bo velika večina poslancev, od 85 do 90 odstotkov, proevropsko usmerjena, a s preostalim deležem bo v prihodnjih petih letih 732-člansko telo dobilo novo manjšino, in sicer evroskeptike in morda celo politično skupino skrajne desnice, ki je prej ni imelo, je v prvem odzivu na izide volitev, ki so v 25 članicah razširjene Evrope potekale v obdobju od 10. do 13. junija, dejal dosedanji predsednik parlamenta Pat Cox.

Zato je Cox evropske voditelje pozval, naj odgovorijo na izziv, ki ga predstavlja ta nova manjšina, ter pokažejo svoje vodstvene sposobnosti in svoja evropska prepričanja prenesejo v širšo javnost. "Tak izid pa mora biti še posebej budilni klic za tiste države in njihove voditelje, ki so se odločili, da bodo sklicali referendum o za zdaj še nepotrjeni ustavni pogodbi EU," je dejal, sicer prepričan, da njen sprejem večina v parlamentu podpira.

Coxa je razočarala tudi nizka volilna udeležba, ki je po projekcijah v EU znašala 44,2 odstotka, od tega v 15 dosedanjih članicah 44,2 odstotka, v novih članicah, ki so v povezavo vstopile 1. maja letos, pa komaj 26 odstotkov. Za slednje je Cox sicer našel razumevanje: "To so države, ki so pred več kot letom dni mobilizirale svoje prebivalstvo za referendume o vstopu v EU in podobnega napora letos niso zmogle, njihovo prebivalstvo pa je imelo občutek, da je vprašano takšne stvari, kot že lani," je dejal Cox.

Pöttering tudi razočaran nad nizko volilno udeležbo

Vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Hans Gert Pöttering je izrazil zadovoljstvo nad prvimi delnimi izidi volitev v Evropski parlament, po katerih bo EPP ohranila vodilni položaj v parlamentu. V pogovoru za evropsko televizijsko mrežo EBS pa ni skrival razočaranja nad visokim odstotkov volilne neudeležbe, predvsem v novih članicah EU.

Treba je razložiti, kaj je pravi pomen Evropskega parlamenta, in čaka nas velika naloga, je dejal Pöttering. Menil je še, da bi morali tako v Evropskem parlamentu kot v medijih razmisliti, kako je moč bolje seznaniti evropske državljane o delu, ki ga opravlja Evropski parlament. Opozoril je tudi, da se nacionalne politične stranke na splošno malo posvečajo evropskim temam, s čimer so evropske volitve vedno bolj ogledalo nacionalnih politik in vedno manj evropsko obarvane.

Baron Crespo: Zastopani bomo v prav vseh članicah EU

Dosedanji vodja politične skupine Stranke evropskih socialistov (PES) Enrique Baron Crespo je po končanih volitvah v prihodnji Evropski parlament izjavil, da socialisti tudi v prihodnje ostajajo ključna politična sila v Evropi. "Svoje poslance je PES glede na projekcije dobila v prav vseh državah razširjene Evropske unije," je dejal Baron Crespo, ki se sicer za evropski poslanski sedež ni več potegoval.

Naša stranka bo delala za vso Evropo, je nadalje zagotovil dosedanji vodja PES v Evropskem parlamentu, pri tem pa kot prvi izziv novega 732-članskega telesa izpostavil njegovo ustanovno zasedanje in predvsem imenovanje njegovega ožjega in širšega vodstva. Sledilo bo imenovanje nove Evropske komisije ter nato uresničevanje političnih programov, pri čemer bo PES sledila svojemu manifestu, je dejal Baron Crespo.

Glede rekordno nizke volilne udeležbe na tokratnih volitvah pa je Baron Crespo menil, da jo mora Evropski parlament vzeti kot izziv in storiti več za svojo prepoznavnost, tako da bodo njegovo vlogo ter pomen razumeli vsi državljani EU. Sicer glede udeležbe ni bil samo kritičen; v nekaterih državah, npr. Franciji, se je celo povišala, je dejal v nedeljo zvečer v Bruslju.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1