Samomorilski napadalec je v bližini policijske nadzorne točke v središču Bagdada trčil v več policijskih vozil, ki so bili pripravljeni da utrdijo poti do bližnje ulice Haifa, kjer ameriške enote nadaljujejo večtedenske boje z iraškimi skrajneži. Ker pa so vojaki začeli streljati se je sprožil še eksploziv, ki je bil v avtu. Po eksploziji je nastal velik krater in v zrak se je začel viti gost oblak dima. Ob tem je umrlo najmanj 13 ljudi, več kot 40 oseb je ranjenih. Med žrtvami naj bi bilo največ policistov. Ta ulica je ponavadi preplavljena z nakupovalci, na prvi dan vikenda pa je na njej manj gneče.
Zgodaj zjutraj je na ameriški nadzorni točki v Bagdadu prišlo še do enega samomorilskega napada. Po navedbah ameriške vojske je avtomobil poskušal prebiti cestno zaporo, zato so vojaki začeli streljati. Pri tem je eksplodiralo razstrelivo, ki je bilo skrito v vozilu. Umrla sta oba napadalca, eden pripadnik iraške nacionalne garde pa je bil ranjen.
Ameriška vojska in iraške varnostne sile so se zgodaj zjutraj v ločenem incidentu v središču Bagdada spopadle z iraškimi uporniki.
Iz bližine tako imenovane Zelene cone v središču Bagdada je bilo po pričanju očividcev slišati več glasnih eksplozij. Iraška policija je zaprla vse ceste, ki vodijo na ulico Haifa, četrt Bagdada, ki jo zaradi velike podpore iraškim upornikom, imenujejo tudi 'mala Faludža'.
V Faludži ubitih okoli 60 skrajnežev
V ameriškem zračnem napadu na neko vas vzhodno od Faludže je bilo po podatkih lokalnih bolnišnic ubitih najmanj 55 Iračanov, še 40 pa je bilo ranjenih. Ameriška vojska v Bagdadu je pojasnila, da je izpeljala natančen napad na sodelavce jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija in pri tem ubila 60 islamskih skrajnežev. Zdravniki v bolnišnicah pa so poudarili, da je žrtev okoli 30, in da so bile žrtve predvsem ženske, otroci in ostareli, ne pa arabski bojevniki.
Ameriška vojska je še pojasnila, da so njihova letala v omenjeni vasi uničila tri stavbe, ki bi naj služile kot skrivališče za teroriste in v kateri naj bi se skrivalo okoli 90 privržencev al Zarkavija.
Zračni napad del "natančne" akcije usmerjene proti privržencem al Zarkavija, domnevnega vodje mednarodne teroristične mreže Al Kaida v Iraku. Američani so poudarili, da so akcijo izvedli s privolitvijo iraškega premiera Ijada Alavija in ob tem dodali, "da so teroristi, proti katerim je uperjena akcija, osumljeni povezav z nedavnimi bombnimi napadi in drugimi terorističnimi dejavnostmi v Iraku, v katerih je umrlo veliko iraških državljanov".
Bolnišnica v Faludži je polna žrtev nenehnih zračnih napadov v minulih dneh, ponoči pa jo je zajel kaos, ko so civilisti in reševalna vozila pripeljali nove ranjene. Že v ponedeljkovih napadih v Faludži je bilo ubitih 15 ljudi, več pa je bilo ranjenih. Ameriška vojska je sicer danes še sporočila, da so bili v četrtek v iraški provinci Al Anbar ubiti trije marinci.
Sporazum o premirju v Faludži
Vodja delegacije, ki na pogajanjih z začasno iraško vlado in ameriško vojsko zastopa prebivalce Faludže, šejk Čalid al Džumeili je medtem povedal, da sta se strani sporazumeli o prenehanju spopadov in ameriških napadih v tem sunitskem mestu, ki ga že nekaj mesecev nadzorujejo uporniki. V skladu z dogovorom naj bi v prihodnje za varnost v Faludži skrbeli iraški policisti in pripadniki iraške nacionalne garde, ki izvirajo iz tega mesta.
Sporazum o premirju v Faludži določa, da bodo ameriške nadzorne točke na vhodu v mesto do nedelje prevzele iraške varnostne sile. Podoben sporazum je bil sklenjen že aprila letos, potem ko je ameriška vojska v Faludži izvedla obsežno ofenzivo, ki je terjala veliko civilnih žrtev. Takrat so v tem mestu ustanovili t.i. Brigado Faludža, ki pa ni uspela vzdrževati reda in miru.
Več Britancev v Irak
Britanski obrambni minister Geoff Hoon je danes ob srečanju obrambnih ministrov EU v nizozemskem Noordwijku izjavil, da bo Velika Britanija mogoče v Irak poslala dodatne vojaške enote, da bi tako zagotovila varnost ob parlamentarnih volitvah v tej državi januarja prihodnje leto.
Velika Britanija po številu vojakov v mednarodnih silah v Iraku zaseda drugo mesto, takoj za ZDA. Trenutno v okviru britanskega kontingenta deluje okoli 9000 vojakov, po novembrski zamenjavi enot pa naj bi njihovo število padlo na 8500 oseb.
