Trenutno predsedujoči EU Bertie Ahern je po telefonskih pogovorih z evropskimi voditelji poudaril, da se z imenovanjem portugalskega premierja Barrosa na čelo komisije strinja velika večina. "Zadnje dni sem se intenzivno pogovarjal s kolegi in z veseljem lahko potrdim, da obstaja ogromna podpora imenovanju Barrosa za predsednika komisije," je dejal Ahern za britansko televizijo. "Upam, da se bo v torek zvečer v Bruslju sestal Evropski svet," je še dodal.
Ahern je Barrosu že sinoči sporočil informacijo. "To je velika nagrada premieru in Portugalski in želim si, da bi sprejel to imenovanje. Člani sveta ga spodbujajo, da to naredi in upam, da bo lahko pozitivno odgovoril. Zato sem za torek v Bruslju sklical sestanek Evropskega sveta na ravni voditeljev držav in vlad. Namen sestanka je, da sprejme to in še nekatera druga imenovanja," je v uradnem sporočilu predsedstva pojasnil Ahern.
Slovenija nima zadržkov
V telefonskem pogovoru med slovenskim premierjem Antonom Ropom in Bertiejem Ahernom o imenu novega predsednika Evropske komisije je premier Rop Ahernu zatrdil, da Slovenija nima zadržkov proti imenovanju Barrosa.
Če bo Barrosa dobil dovolj glasov, bo novembra na mestu predsednika Evropske komisije zamenjal Romana Prodija.
Portret portugalskega premierja
Če bo 48-letni Barroso ponujeno mesto sprejel in če ga bodo voditelji petindvajseterice potrdili, bo to nov uspeh v njegovi hitro vzpenjajoči se karieri doslej. Jose Manuel Durao Barroso, rojen 23. marca 1956 v Lizboni, je poročen in ima tri otroke. Leta 1985 je prvič postal poslanec portugalskega parlamenta, kamor je bil znova izvoljen na vseh naslednjih volitvah. Leta 1992 je s komaj 36 leti postal portugalski zunanji minister, že prej, pri 29 letih pa je bil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu. Njegov vzpon v portugalski politiki in v lastni stranki je bil hiter - vodenje slednje je npr. prevzel leta 1999. Poleg angleščine govori tudi francosko, kar naj bi bila sicer ena glavnih zahtev - predvsem francoske strani -, za podporo prihodnjemu predsedniku Evropske komisije.
Največja ovira na poti k njegovemu imenovanju je bilo morda dejanje izpred leta dni - spomladi 2003 je namreč na Azorih gostil ameriškega predsednika Georgea Busha, britanskega premiera Tonyja Blaira in nekdanjega španskega premiera Joseja Mario Aznarja na posvetih pred vojno v Iraku. A nova španska vlada Joseja Luisa Zapatera, ki do Iraka vodi drugačno politiko, se je odločila azorski vrh spregledati in Barossa podpreti.
Podobno je storila tudi Nemčija, ki je skupaj s Francijo vojni v Iraku prav tako nasprotovala. Kot je dejal nemški kancler Gerhard Schroeder, proti imenovanju Barrosa na položaj predsednika Evropske komisije nima zadržkov in ga podpira. Podobno naj bi bilo tudi stališče Francije.