Razglasitev neodvisnosti Kosova še vedno buri duhove. Še naprej je najbolj razočarana Srbija. Pri reševanju oziroma odtujitvi njenega ozemlja pa ji najbolj pomaga Rusija.
Kot je povedala tiskovna predstavnica ruske vlade Maria Zaharova, bo Rusija na zahtevo Srbije prihodnji teden v torek, 11. marca, sklicala sejo Varnostnega sveta Združenih narodov.
Predsedujoči VS ZN in stalni predstavnik pri ZN Vitalij Čurkin se je včeraj sestal s srbskim zunanjim ministrom Vukom Jeremićem. Kot je dejal Čurkin, sta se z Jeremićem še enkrat pogovarjala o reševanju kosovskega vprašanja in dodal: “Srbija in Rusija sta zelo zaskrbljeni zaradi posledic, ki bodo nastale po enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova.” Čurkin je še pojasnil, da so med srečanjem proučili in razrešili vzajemne in vzporedne aktivnosti v mednarodnih strukturah, predvsem v ZN.
Srbski zunanji minister Jeremić pa je dejal, da stališče Rusije po razglasitvi neodvisnosti Kosova temelji na pricipielnosti in mednarodnem pravu, ki med drugim izključuje možnost odvzemanja dela ozemlja neki suvereni državi.
Jeremić je še enkrat pozval EU, naj na Kosovo ne napoti svoje misije, saj Beograd deluje oziroma upošteva vse mednarodne norme. Gled tega Jeremić meni, da je potrebno spoštovati osnove mednarodnega prava in dodal, "da je že bila z resolucijo 1244 VS ZN posledično ustanovljena tudi misija ZN na Kosovu in da je to edina legalna prisotnost tujih misij na Kosovu”.
Koštunica: Srbska vlada je v veliki krizi
Medtem srbska vlada tone v vedno globljo krizo. Tako je premier Vojislav Koštunica danes dejal, da je srbska vlada v veliki krizi in da sam nima več zaupanja v koalicijski partnerki, da se iskreno borita za ohranitev Kosova. Dodal je še, da se bodo morale "parlamentarne stranke v prihodnjih dneh dogovoriti o načinu izhoda iz te krize".
Srbska vlada je v četrtek glasovala proti predlogu resolucije skupščine, v skladu s katero naj bi Srbija zamrznila svoje približevanje EU, če ta ne bo priznala njene ozemeljske celovitosti oziroma Kosova kot sestavnega dela Srbije. Omenjena resolucija bo v skupščini predvidoma sprejeta, na vladi pa je bila zavrnjena, saj imajo tam večino proevropske sile, t. j. DS predsednika Borisa Tadića in G-17.
