Tunizija, država, v kateri se je leta 2011 začela arabska pomlad, v veliki meri velja za edino, ki je iz vsearabske vstaje izšla kot zgodba o demokratičnem uspehu. Volitve so tam to nedeljo sklicali, potem ko je konec junija, pet mesecev pred iztekom mandata, v starosti 92 let umrl predsednik Essebsi.
Predsedniške volitve bi morale sicer potekati novembra. Ker bodo prej, to pomeni, da bodo Tunizijci volili predsednika, preden bodo oktobra volili nov parlament, drugače, kot je bilo sprva zamišljeno.
Essebsi, ki je predsedniški položaj zasedel po prvih demokratičnih volitvah, je veljal za gonilno silo stabilizacije v državi, ki jo pestijo socialni nemiri in gospodarsko ohlajanje ob 15,3-odstotni brezposelnosti in sedemodstotni inflaciji ter pritiskih mednarodnih posojilodajalcev, poleg tega pa še napadi džihadistov.
Za volitve je registriranih okoli 7,2 milijona ljudi, a večina volivcev je apatičnih, le tretjina jih glede na raziskave zaupa vladi. Nezaupanje se je v zadnjih letih pokazalo tudi v nizu protestov in stavk, na katerih so delavci iz različnih sektorjev terjali boljše plače in delovne razmere.
Med kar 26 predsedniškimi kandidati so med vidnejšimi premier Youssef Chahed, visok član islamističnega gibanja Ennahda Abdelfattah Morou, obrambni minister Abdelkarim Zbidi ter podjetnik in medijski mogotec Nabil Karoui, ki pa so ga tako rekoč tik pred volitvami aretirali na podlagi obtožb o pranju denarja in utaji davkov.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.