Aretirane sumijo, da so povezani z v ZDA živečim klerikom Fethullahom Gülenom, ki ga Ankara krivi za spodleteli državni udar pred več kot dvema letoma.
Aretacije so poleg Ankare potekale tudi v Istanbulu, kjer so izdali priporne naloge za 42 ljudi, med njimi javne uslužbence. Tožilstvo domneva, da so uporabljali aplikacijo za šifrirano pošiljanje sporočil ByLock, da so bili lahko v stiku z drugimi člani "teroristične organizacije", za kar označujejo gibanje Gülena.
V Konyi so medtem izdali priporne naloge za 60 domnevnih "skrivnih imamov", ki naj bi spodbujali k članstvu v spornem gibanju. Policija sicer osumljene še išče.
Pučisti zaprli mostove in na ulice poslali tanke
V mili poletni noči s 15. na 16. julij 2016 so elementi v turški vojski, nezadovoljni s 15-letnim vladanjem predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, skušali prevzeti oblast. Pučisti so zaprli mostove v Istanbulu, bombardirali parlament v Ankari in na ulice poslali tanke. Toda njihov poskus se je izjalovil in Erodogan se je s počitnic zmagovito vrnil v Istanbul, ulice turških mest pa so preplavili tisoči Turkov, ki so nasprotovali udaru.
Erdogan je za poskus udara takoj obtožil svojega nekdanjega zaveznika, zdaj smrtnega sovražnika, islamskega pridigarja Fethullaha Gülena, ki je skozi desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen je iz svoje rezidence v Pensilvaniji zanikal obtožbe.
V državi so po spodletelem poskusu izvedli največjo čistko v zgodovini države, v sklopu katere so aretirali več kot 50.000 ljudi, več kot 100.000 jih je ostalo brez službe. Le nekaj ur pred začetkom slovesnosti leta 2017 ob obletnici puča so oblasti odpustile še več kot 7500 policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.