Putin označil incident pri polotoku Krim za provokacijo

"Kar se tiče incidenta na Črnem morju. To je zagotovo provokacija, ki jo je pred predsedniškimi volitvami v Ukrajini marca prihodnje leto zakrivila trenutna vlada s predsednikom na čelu," je dejal ruski predsednik Vladimir Putin v Moskvi.

Kot je pojasnil, je ožino v septembru že prečkala podobna flota ukrajinskih ladij, a so se takrat popolnoma držali vseh dogovorov.

Po navedbah ukrajinskih oblasti so tako kot septembra plovbo prijavili tudi tokrat.

Evropska komisija je medtem danes pozvala Rusijo, naj omogoči svobodno plovbo skozi Kerško ožino. Najnovejše zaostritve med Rusijo in Ukrajino pa so po njihovi oceni nesprejemljive, je dejal podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. V Bruslju so tudi pozvali k izpustitvi ukrajinskih vojakov, ki jih zadržuje Rusija in vrnitev ukrajinskih ladij. Ob tem je ponovil stališče EU, da ne nameravajo priznati ruske priključitve polotoka Krim.

Ruska obalna straža je v Kerški ožini pri nezakonito priključenem polotoku Krim v nedeljo zasegla tri ukrajinska vojaška plovila, ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih še 24 ukrajinskih mornarjev. V posredovanju so bili najmanj trije ranjeni.

Rusija trdi, da je ukrepala zaradi kršitve njenih meja. Ukrajina je v odziv na delih svojega ozemlja danes razglasila vojno stanje.

Rusija bo na Krimu namestila dodatne rakete

Razmere pa se po razglasitvi vojnega stanja v Ukrajini še zaostrujejo. Rusija bo na aneksiranem Krimu, ki je zaradi nedeljskega incidenta ruskih sil z ukrajinsko mornarico znova v ospredju svetovne pozornosti, kmalu namestila napredni raketni obrambni sistem S-400, je sporočil vojaški vir. Sistem namerava Moskva namestiti do konca leta, pridružil se bo trem na polotoku že nameščenim sistemom S-400.

Kot je povedal polkovnik ruske vojske Vadim Astafijev, bo novi protiletalski sistem kmalu prevzel bojne naloge za zaščito Ruske federacije. Sistem so po njegovih besedah že uspešno preizkusili in je sedaj pripravljen na namestitev. S-400 je najnaprednejši ruski protiletalski in raketni sistem.

Viri v ruski obveščevalni službi so že septembra povedali, da bo Moskva četrti sistem S-400 na Krimu namestila blizu mesta Džankoj, ki je nedaleč od ozemlja pod nadzorom Ukrajine.

Do napovedi skorajšnje namestitve novih raket na leta 2014 priključenem Krimu prihaja v času najhujših napetosti med Moskvo in Kijevom v zadnjih letih.

Sredi napetosti naj bi danes proti Azovskemu morju plul tudi ruski vojni minolovec.

V Ukrajini začelo veljati vojno stanje

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je vojno stanje razglasil po nedeljskem incidentu, ko je ruska obalna straža v Kerški ožini pri nezakonito priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila, ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih še 24 ukrajinskih mornarjev. V posredovanju so bili najmanj trije ranjeni.

Parlament v Kijevu je po burni razpravi Porošenkovo uvedbo vojnega stanja odobril za 30 dni in na območju desetih ukrajinskih regij. Ukrep je začel veljati z današnjim dnem.

Policijska ura, preiskovanje stanovanj, nadzor nad vozili in osebami ...

V okviru vojnega stanja bo imela vojska pravico, da uvede policijsko uro, preiskuje stanovanja ter izvaja nadzor vozil in oseb. V namen obrambe države bodo lahko oblasti zasegle zasebno lastnino in preuredile proizvodnjo v tovarnah za potrebe vojske in obrambe države.

Na bojnih območjih bo naloge policije prevzela vojska. Vsi za boj sposobni moški se bodo morali prijaviti oblastem za morebitno mobilizacijo. Delavce, ki niso zaposleni na strateško pomembnih mestih, bodo lahko premestili na opravljanje družbeno nujnih del.

Pod nazdorom tudi komunikacijski kanali

V času vojnega stanja bodo oblasti lahko omejile tudi delovanje medijev oz. bodo lahko določale, kaj bodo mediji objavljali. Možna bosta nadzor in omejitev komunikacijskih kanalov – od telefonov do interneta.

Ne bo pa vojno stanje pomenilo okrnitve dela parlamenta. Ta bo lahko deloval normalno naprej. V času trajanja vojnega stanja so prepovedani razpustitev parlamenta, spremembe ustave, volitve predsednika ali parlamenta ter referendumi in stavke. V skladu z ukrajinsko zakonodajo lahko vojno stanje v času trajanja tega ukrepa prekliče le predsednik.

Prezelj: Morda gre prvenstveno za diplomatsko akcijo Kijeva

Kot pojasnjuje profesor obramboslovja Iztok Prezelj, gre pri razglasitvi vojnega stanja v Ukrajini morda prvenstveno za diplomatsko akcijo Kijeva, še posebej, ker je to stanje časovno omejeno. Vojnega stanja v Evropi z izjemo vojn na Zahodnem Balkanu ni bilo že od druge svetovne vojne, kaj bo to pomenilo v praksi, pa se bo še pokazalo.

Kaj je vojno stanje?

Vojno stanje je posebna oblika izrednih razmer, ki jih lahko država razglasi v primeru vojaške ogroženosti. Ta vojaška ogroženost je lahko absolutna, popolna, torej je ogrožen obstoj celotne države, ali pa delna, ko je ogrožena suverenost v delu države.

Tudi v Sloveniji je v skladu z ustavo in zakonom o obrambi možna razglasitev vojnega stanja v primeru vojaškega napada na državo. Po drugi strani pa se lahko v primeru velike in splošne ogroženosti države in njenih prebivalcev razglasi izredne razmere, je pojasnil.

Kakšna je razlika med izrednimi razmerami in vojnim stanjem?

V praksi ni večjih razlik med obema stanjema. "V obeh primerih gre za ogroženost človeških življenj, v obeh primerih se mora vlada hitro odzivati, v obeh primerih nastane vprašanje, kaj je s človekovimi pravicami," je ponazoril Prezelj.

"Ko država razglasi vojno stanje, se celotna družba, državni aparat naravna prvenstveno na ukvarjanje z vojno situacijo v državi. Vse drugo se začne gledati v smeri te prioritete, obrambe države. Finančne prioritete so tako posvečene vojaškim operacijam, ne pa na primer sociali. Vojaški vidik je pomemben na vseh ravneh države. Tudi glede zaščite človekovih pravic, glede na to, da državni organi v takih razmerah avtomatično dobijo povečane pristojnosti," je pojasnil profesor.

Poudaril je, da med vojnim stanjem velja tako mednarodno vojno in humanitarno pravo, zlasti v odnosih Ukrajine in Rusije in njunih vojaških stikov, kot tudi nacionalno pravo oziroma notranja zakonodaja, pri čemer je slednja podrejena vojaškim potrebam.

Vojno stanje pa ne pomeni npr. odprave delovanja parlamenta, čeprav naj bi bilo sprejemanje odločitev hitrejše. "Ne vidim nobenega argumenta, da ukrajinski parlament ne bi mogel delati vsega tistega, kar dela tudi sicer v teh razmerah. Poleg tega je kriza regionalno ali pa celo lokalno izzvana," je povedal Prezelj.