Videti je, da bo zmaga Liberalnodemokratske stranke (LPD) premiera Junčira Koizumija celo tako prepričljiva, da bi stranka lahko prvič v 15 letih vlado sestavila tudi brez koalicijskega partnerja.
296 sedežev
Vladna koalicija si je po delnih rezultatih zagotovila kar 327 sedežev v 480-članskem parlamentu. Koizumijevi LDP naj bi jih pripadlo 296, še 31 sedežev pa naj bi si zagotovil njihov koalicijski partner Novi Komeito.Delni rezultati kažejo, da je glavna opozicijska stranka Demokratska stranka dobila 113 sedežev.
Uradni rezultati bodo po pričakovanjih znani šele v ponedeljek zjutraj. Pred volitvami je LPD v parlamentu imela 249 sedežev, Novi Komeito pa 34.
Referendum o reformah
Predčasne volitve so bile hkrati tudi nekakšen referendum o programu reform premiera Juničira Koizumija, za katere ni imel popolne podpore niti v lastni stranki. Prizadeval si je za privatizacijo pošte, ki je postala zbirokratizirana pošast. "Več let sem si prizadeval za reformo pošte," je dejal potem, ko so postale znane prve projekcije. "Parlament je rekel, da so absurdne, ljudje pa, da so reforme prava stvar." Pošta gospodari z ogromnim premoženjem, ustvarja pa le malo dobička. S 3000 milijardami dolarjev v prihrankih in zavarovanjih je trenutno največja banka na svetu.
Z volitvami je na kocko postavil vladavino desnice, ki državi vlada že od konca druge svetovne vojne. "Še pred mesecem dni, so ljudje mislili, da je s Koizumijem konec," je povedal politolog z Univerze Columbia. Kot kaže, se mu je splačalo tvegati, ko je zaradi nepodpore poslancev reformi pošte julija razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.
Po mnenju številnih politologov so bile tokratne volitve "zgodovinske", glede na vložek morda celo "najpomembnejše po vojni".
Za 480 sedežev 1131 kandidatov
Za glasove 103 milijonov volivcev se je potegovalo 1131 kandidatov, ki si bodo razdelili 480 sedežev v spodnjem domu japonskega parlamenta. Japonski volilni sistem je kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema. 300 poslancev volijo po večinskem sistemu v enomandatnih volilnih enotah, ostalih 180 pa je razdeljenih po proporcionalnem sistemu z 11 regijskih list. Poslanci so izvoljeni za štiri leta, kandidirajo pa lahko vsi, ki dopolnijo 25 let. Zadnje volitve so bile novembra 2003.
