'V zadnjih 20 letih smo vsaj 10 let imeli sušo po celotni državi'

Da se Slovenija segreva, klimatologi opozarjajo že najmanj 20 let, je za oddajo Svet povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Vremenski vzorci so nekako porušeni," je še povedala in dodala, da se to ne odraža le v dvigu temperatur, ampak tudi v vse večjem številu vremenskih ujm, spreminjanju vodnega kroga, posledično pa vse več sušami in tudi drugimi naravnimi nesrečami. 

Te se pojavljajo predvsem zaradi vse bolj stacionarnega vremena, kar pomeni, da eno vremensko stanje traja dalj časa. Ko so padavine, jih je toliko, da imamo poplave, potem pa nastopi dalj trajajoča suša, ki jo znova prekinejo obilne padavine in spet začne poplavljati, je razložila. 

Suše so vse bolj pogoste tudi zaradi pomanjkanja snega čez zimo, ki pomembno prispeva k vodni bilanci kmetijskih zemljišč. Če ga ni, je zemlja že marca izsušena, če je topel še april, pa poleti že v dveh tednih brez dežja zemlji močno primanjkuje vode. "Suša je tako že marca v zasedi," je dejala Kajfež Bogatajeva. "Tega prej v Sloveniji nismo bili vajeni," je tudi dodala in poudarila, da je bila polovica poletij v zadnjih 20 letih sušna, suša pa se ni omejila le na določeno regijo, ampak je vztrajala na ozemlju celotne države. 

Naša država je bolj ranljiva za podnebne spremembe tudi zaradi naše lege. Na eni strani nas obdaja morje, na drugi Alpe, na tretji pa panonska nižina.

Kmetijstvo se mora soočiti s spremembami

Suše imajo seveda velik vpliv na kmetijstvo, kjer pa dejstva, da se bo podnebju treba prilagoditi, ne želijo slišati, je še opozorila Kajfež Bogatajeva.  "Slovenija kar čaka, da bodo škode velike, kar pa nima smisla," je še poudarila in dejala, da bi bilo nujno premisliti o zavarovanju pridelkov pred spremenljivim vremenom (na primer s protitočnimi mrežami). 

Med drugim bi bilo treba prilagoditi tip vzgojenih kultur iz letnih na zimske, prilagoditi se bo treba z živinorejo in območji krmljenja, morda bi bilo pametno razmisliti tudi o namakanju, pravi. "Slovenija s tem nima tradicije, a bo morala ugrizniti tudi v to kislo jabolko," je bila resna. "Kmetijstvo se mora soočiti s spremembami, mora narediti premik," je bila še jasna in dodala: "Vedno je boljša preventiva."

Mestne džungle brez dreves so samomor za prebivalstvo

Tudi drevesa so rastline, ki za svoje uspevanje potrebujejo veliko vode. Sušna tla v kombinaciji z visokimi temperaturami drevju, ki ni prilagojeno sušnim razmeram, ne omogočajo preživetja. Na suho podnebje so prilagojena drevesa na Krasu (rdeči bor in hrast), iglavci (na primer smreka) pa teh temperatur ne prenesejo. Če se bo segrevanje nadaljevalo, se bo spremenil tudi tip naših gozdov.

Hkrati so ravno drevesa v vročih poletnih dneh vir hlajenja. Njihova odsotnost se v vročih popoldnevih kaže predvsem v mestih. Ta sicer v Sloveniji po mnenju Kajfež Bogatajeve niso tako velika, da bi lahko upravičili pomanjkanje zelenja v njih. Predvsem v zadnjih letih opaža, da je požrešnost pri gradnji stanovanj privedla do slabšega načrtovanja parkov in vod v mestih, s tem pa se je zmanjšala življenjska kakovost. "Ni treba, da smo tako požrešni po tem, koliko kvadratnih metrov bomo prodali, ampak mogoče pustimo tudi zelenju prostor," je povzela. "Vsako mestno drevo, ki pade, je samomor za prebivalstvo," je bila jasna.  

Zelena politika postaja naša zadnja skrb

Morda razlog v ignoriranju narave tiči v slab(š)i zeleni politiki. Klimatologinja je namreč kritično omenila, da je bila ta pred petimi ali šestimi leti veliko bolj urejena tako v Sloveniji kot v Evropi in po svetu, a da so nato z zamenjavo politike na vrh prišli "voditelji, ki niso imeli posluha za podnebne spremembe in zeleno". 

Pred dvema letoma je bil ob vnovični menjavi politikov izgovor koronavirus, danes je izgovor vojna v Ukrajini. Resne politične volje za pristop k bolj resni zeleni politiki ni. Kajfež Bogatajeva je tako zaključila, da je na področju zelene politike "veliko visokodonečih besed in bolj malo dejanj".