Svet

'V zadnjih 20 letih smo vsaj 10 let imeli sušo po celotni državi'

Ljubljana, 28. 06. 2022 19.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
U.B., Svet
Komentarji
10

Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Segrevanje države v zadnjih 20 letih ne vpliva le na dvig temperatur, ampak tudi na povečanje števila ujm, neurij, spremembe vodnega kroga in kmetijske navade, je v pogovoru za oddajo Svet povedala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. A če so se evropske države še pred petimi leti posledic globalnega segrevanja zavedale in jih skušale rešiti, temu ni več tako.

Da se Slovenija segreva, klimatologi opozarjajo že najmanj 20 let, je za oddajo Svet povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Vremenski vzorci so nekako porušeni," je še povedala in dodala, da se to ne odraža le v dvigu temperatur, ampak tudi v vse večjem številu vremenskih ujm, spreminjanju vodnega kroga, posledično pa vse več sušami in tudi drugimi naravnimi nesrečami. 

Te se pojavljajo predvsem zaradi vse bolj stacionarnega vremena, kar pomeni, da eno vremensko stanje traja dalj časa. Ko so padavine, jih je toliko, da imamo poplave, potem pa nastopi dalj trajajoča suša, ki jo znova prekinejo obilne padavine in spet začne poplavljati, je razložila. 

Suše so vse bolj pogoste tudi zaradi pomanjkanja snega čez zimo, ki pomembno prispeva k vodni bilanci kmetijskih zemljišč. Če ga ni, je zemlja že marca izsušena, če je topel še april, pa poleti že v dveh tednih brez dežja zemlji močno primanjkuje vode. "Suša je tako že marca v zasedi," je dejala Kajfež Bogatajeva. "Tega prej v Sloveniji nismo bili vajeni," je tudi dodala in poudarila, da je bila polovica poletij v zadnjih 20 letih sušna, suša pa se ni omejila le na določeno regijo, ampak je vztrajala na ozemlju celotne države. 

Stanje suše po Sloveniji
Stanje suše po Sloveniji FOTO: Arso

Naša država je bolj ranljiva za podnebne spremembe tudi zaradi naše lege. Na eni strani nas obdaja morje, na drugi Alpe, na tretji pa panonska nižina.

Kmetijstvo se mora soočiti s spremembami

Suše imajo seveda velik vpliv na kmetijstvo, kjer pa dejstva, da se bo podnebju treba prilagoditi, ne želijo slišati, je še opozorila Kajfež Bogatajeva.  "Slovenija kar čaka, da bodo škode velike, kar pa nima smisla," je še poudarila in dejala, da bi bilo nujno premisliti o zavarovanju pridelkov pred spremenljivim vremenom (na primer s protitočnimi mrežami). 

Posledice neurja v Mokronogu
Posledice neurja v Mokronogu FOTO: Aljoša Kravanja

Med drugim bi bilo treba prilagoditi tip vzgojenih kultur iz letnih na zimske, prilagoditi se bo treba z živinorejo in območji krmljenja, morda bi bilo pametno razmisliti tudi o namakanju, pravi. "Slovenija s tem nima tradicije, a bo morala ugrizniti tudi v to kislo jabolko," je bila resna. "Kmetijstvo se mora soočiti s spremembami, mora narediti premik," je bila še jasna in dodala: "Vedno je boljša preventiva."

Mestne džungle brez dreves so samomor za prebivalstvo

Tudi drevesa so rastline, ki za svoje uspevanje potrebujejo veliko vode. Sušna tla v kombinaciji z visokimi temperaturami drevju, ki ni prilagojeno sušnim razmeram, ne omogočajo preživetja. Na suho podnebje so prilagojena drevesa na Krasu (rdeči bor in hrast), iglavci (na primer smreka) pa teh temperatur ne prenesejo. Če se bo segrevanje nadaljevalo, se bo spremenil tudi tip naših gozdov.

V vročih dneh v mestu so drevesa, parki in voda pomemben vir hlajenja.
V vročih dneh v mestu so drevesa, parki in voda pomemben vir hlajenja. FOTO: Miro Majcen

Hkrati so ravno drevesa v vročih poletnih dneh vir hlajenja. Njihova odsotnost se v vročih popoldnevih kaže predvsem v mestih. Ta sicer v Sloveniji po mnenju Kajfež Bogatajeve niso tako velika, da bi lahko upravičili pomanjkanje zelenja v njih. Predvsem v zadnjih letih opaža, da je požrešnost pri gradnji stanovanj privedla do slabšega načrtovanja parkov in vod v mestih, s tem pa se je zmanjšala življenjska kakovost. "Ni treba, da smo tako požrešni po tem, koliko kvadratnih metrov bomo prodali, ampak mogoče pustimo tudi zelenju prostor," je povzela. "Vsako mestno drevo, ki pade, je samomor za prebivalstvo," je bila jasna.  

Zelena politika postaja naša zadnja skrb

Morda razlog v ignoriranju narave tiči v slab(š)i zeleni politiki. Klimatologinja je namreč kritično omenila, da je bila ta pred petimi ali šestimi leti veliko bolj urejena tako v Sloveniji kot v Evropi in po svetu, a da so nato z zamenjavo politike na vrh prišli "voditelji, ki niso imeli posluha za podnebne spremembe in zeleno". 

Pred dvema letoma je bil ob vnovični menjavi politikov izgovor koronavirus, danes je izgovor vojna v Ukrajini. Resne politične volje za pristop k bolj resni zeleni politiki ni. Kajfež Bogatajeva je tako zaključila, da je na področju zelene politike "veliko visokodonečih besed in bolj malo dejanj".

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Apostol1
29. 06. 2022 11.12
+1
Lučka in podobni razumneži to že dolgo opozarjajpo ,samo oni ne morejo kaj dosti narediti , razen opozarjanja. Glede na mile zime in suše in podobne vremenske pojave , kateri so nekateri prave katastrofe za ljudi in živali se vreme lahko spremeni v pogubo za človeka . Sicer bo ta proces še dolgo trajal. Vendar prej ko slej bodo iz tega razloga morali ljudje migrirati iz svojih domov , povsod po svetu . Vidimo pa da svet ne kaže prav nobene volje po sodelovanju , pač pa bogataši hočejo nadzirati ves svet , zato pa imamo vojne . Podnebne spremembe so pa proces , ki se ga ne da rešiti z bombami in to bo človeštvo še zelo drago plačalo.
Korintos11
29. 06. 2022 08.39
+0
Čuj Lučka, to kar vi delate, in ste za ozračje storili, bi se lahko po telefonu zmenili. Ne pa na avion in gremo po svetu modrovat.
Kuku456
28. 06. 2022 21.53
+0
Čim se lučka pokaže je že susa
Firnk
28. 06. 2022 21.43
+1
več je treba sekat še več ane lesni mešetarji. denar denar denar in brezbrižnost.
marker1
29. 06. 2022 08.06
+1
Nimaš pravih podatkov, ali pa govoriš kar na pamet. V naši državi se zaraščajo travniki in planine. Gozd se povečuje in ne zmanjšuje.
Apostol1
29. 06. 2022 11.03
+1
marker1 ......... Točno in dovolj je če se voziš po Gorenjski pa zelo hitro naletiš na zaraščene travnike , ki jih ne kosi nihče . Če pa so ti travniki v bližini kakšnih večjih stanovanjskih naselij in če se pasejo krave se kaj hitro najde civilna iniciativa , da krave njim onesnažujejo okolje , po domače povedano , da jim smrdi.. Drugače je za občudovat prebivalce okoli Dražgoš in sosednjih vasi , ki imajo vse travnike v bregovih , pa vseeno lepo pokosijo in obdelajo te površine . Kapo dol v znak spoštovanja tem ljudem. Kar se pa globalnega segrevanja tiče in tudi Slovenije v tem procesu je oa to žalostna resnica . Se spomnim nekje v med 1980 -85 so bile zime , katere so vedno imele temperature v naših krajih preko minus 20 stopinj celzija in od enega pa tudi do treh tednov neprekinjeno. No prejšnjo zimo sem pa moral enkrat ali dvakrat pokidati sneg in to v celi zimi . Včasih je pa sneg zapadel že sredi ali pa konec nevembra in ni izginil do konec marca ali pa še kakšen dan več.
lojze3
28. 06. 2022 21.42
V sloveniji pade 2metra dežja na leto, poizkusimo s tem kaj naredit ne pa vse hitro v morje
Korintos11
29. 06. 2022 08.40
+1
CIGU MIGU
28. 06. 2022 21.31
+0
spoštovana lučka,povej zakaj ni v kopru že 2 meseca dežja
trdovrat
29. 06. 2022 11.20