FOTO in VIDEO: Rudarji in družine spet združeni

Veselje v Čilu po rešitvi vseh 33 rudarjev:

Vseh 33 rudarjev je rešenih! Florencio Avalos, Mario Sepulveda, Juan Illanes, Carlos Mamani Soliz, Jimmy Sanchez Laguesa, Osman Araya Araya, Jose Ojeda, Claudio Yanez Lagos, Mario Gomez Heredia, Alex Vega Salazar, Jorge Galleguillos Orellano, Edison Peña Villarroel, Carlos Barrios Contreras, Víctor Zamora Bugueño, Víctor Segovia Rojas, Daniel Herrera Campos, Omar Reygadas Rojas, Esteban Rojas Carrizo, Pablo Rojas Villacorta, Darío Segovia Rojo, Yonni Barrios Rojas, Samuel Ávalos Acuña, Carlos Bugueña Alfara, José Henríquez González, Renán Ávalos Silva, Claudio Acuña Cortés,Franklin Lobos Ramírez, Richard Villarroel Godoy, Juan Aguilar Gaete, Raúl Bustos Ibáñez, Pedro Cortez Contreras, Ariel Ticona Yáñez in Luis Urzúa Iribarren.

V galeriji poglejte, kako so rudarji eden za drugim prihajali na površje:

Vsakega od njih so pričakali z vzkliki in objemi, največjega navdušenja pa je bil deležen zadnji. Vodja izmene Luis Urzúa Iribarren je počakal, da so bili njegovi možje na varnem, šele potem je rudnik zapustil tudi sam. Predsednik Sebastian Pinera mu je posebej čestital zaradi tega, pa tudi zato, ker je ostale rudarje skozi 69 dni preizkušenj tako modro vodil. "Ostal si dober kapitan," mu je dejal.

Reševalna akcija je potekala brez zapletov, namesto v 48 je bila končana v 22 urah. Vsakič, ko se je reševalna kapsula Feniks približala površju, je zatulila sirena. Ko se je to zgodilo 33. – zadnjič – je v Čilu, ki je navdušeno pozdravljal vsakega rešenega rudarja, zavladalo nepopisno veselje. Slišali so se vzkliki "Čile! Čile! Či či či – le le le! Rudarji!", ljudje so spontano začeli prepevati himno, v zrak so spustili balone v barvah zastave. Po ulicah čilskih mest, kjer je življenje praktično zastalo, saj so vsi spremljali reševalno akcijo, vihrajo zastave, ljudje se vozijo z avtomobili in trobijo ter plešejo po ulicah.

33 rudarjev, 33 zgodb

31-letni Florencio Avalos je bil prvi na svežem zraku, vendar je bil po nekaterih navedbah rahlo šokiran zaradi bučnega sprejema ogromne množice. Drugi, Mario Sepulveda, ki je bil v jami zadolžen za stike z javnostmi, je nadaljeval svoje ''nastopanje'' in je ob prihodu poskrbel za pravi šov.

Mamani Soliz, četrti rudar, ki je prišel na površje, je bil edini tuji državljan v zasutem rudniku. Bolivijec je v rudniku San Jose delal le pet dni, ko se je zgodila nesreča. Ob rešitvi naj bi ga osebno pričakal bolivijski predsednik Evo Morales, a ga na posnetkih ni bilo videti na kraju dogajanja.

Peti, ki je uspešno prestal reševanje, je Jimmy Sanchez Laguesa. Najmlajšega med rudarji šteje le 19 let, v rudniku pa je pred nesrečo delal pet mesecev. Doma ga čaka petmesečna hčerkica.

Sanchez je med čakanjem na rešitev pod zemljo kazal največ znakov tesnobnosti in psiholoških težav. Zato je bil uvrščen v drugo skupino za reševanje, v kateri so tisti z več zdravstvenimi težavami. 46-letni Jose Ojeda je tako diabetik, eden od drugih trpi za povišanim krvnim pritiskom, ostali pa imajo vnetja dihal in zobovja ter težave s kožo, vzrok za to je predvsem vlaga v rudniku.

Kot devetega so na površje dvignili najstarejšega med ujetimi rudarji, 63-letnega Maria Gomeza Heredio. Ta je ob prihodu na površje najprej objel ženo, nato pa pokleknil in začel moliti.

Dvanajsti po vrsti je bil 34-letni Edison Peña Villarroel, ki ga je na svobodi pozdravilo njegovo dekle Angelica Alvarez. Ko se je zgodila nesreča, se je počutil zelo slabo, svojemu dekletu je rekel, da preživlja ''živi pekel''. Vendar se je kmalu pobral in se odločil, da bo vsak dan po rovih pretekel 10 kilometrov. Ta navada mu je prinesla vzdevek "tekač". To pa ni edina stvar, po kateri je poznan. Je namreč tudi velik oboževalec Elvisa Presleyja in na njegovo željo so v jamo poslali predvajalnik glasbe.

56-letni upravljavec buldožerja Omar Reygadas Rojas, ki so ga rešili kot sedemnajstega, si je ob vrnitvi na svetlobo zaželel posebno kosilo. ''Zaželel si je telečje srce z avokadom in želi si gledati veliko televizije,'' je povedala njegova družina.

Kot 21. je na svetlobo prišel 50-letni Yonni Barrios Rojas, ki pa ga pri rudniku ni pričakala žena, ampak ljubica. Žena, s katero sta poročena 28 let, se je, potem ko je izvedela, da je k rudniku povabil tako njo kot ljubico, odločila, da reševanja ne bo spremljala niti po televiziji niti v živo. Kot je povedala, jo je pri njeni odločitvi podprla tudi prva dama Čila.

25. je bil rešen Renan Avalos Silva, mlajši brat Florencia, rudarja, ki se je po klavstrofobičnem jašku pogumno pognal prvi.

Pred Renanom so na površje dvignili 55-letnega Joséja Henríqueza Gonzáleza, evangeličanskega pridigarja. Prijateljem je naročil, naj vsakemu rudarju pošljejo manjšo izdajo Biblije, uredil pa je tudi poseben kot za molitve. Oče dvojčic, ki je v rudniku delal 33 let, je že pred nesrečo veljal za junaka. Januarja je namreč reševal rudarje, ki so omedleli zaradi uhajanja plina. Vztrajal je tako dolgo, dokler niso mogli na pomoč priskočiti njemu. Leta 1986 je v rudniku preživel nevaren podor.

35-letnega Claudia Alcuno, ki je bil rešen 26., zdaj čaka poroka. Svoje dekle, Fabiolo Arayo, je zaprosil iz jame.

Pozornost športne javnosti pa je pritegnil 27. rešeni rudar, Franklin Lobos Ramírez. Nekoč je bil profesionalni igralec nogometa, še več, leta 1984 se je s čilsko reprezentanco celo uvrstil na olimpijske igre. Ob vrnitvi na površje Zemlje mu je zato predsednik Pinera podaril nogometno žogo.

Naslednji rešen, 23-letni Richard Villaroel Godoy, se je vrnil še pravi čas, da bo lahko ob rojstvu otroka. Njegova žena je namreč visoko noseča.

17 let starejši Raúl Bustos Ibáñez, 30. rešen, je bil med ujetimi rudarji po nenavadnem spletu okoliščin. Še v začetku leta je živel 1000 kilometrov južneje, delo v rudniku San Jose je poiskal po februarskem potresu, ki je zrušil ladjedelnico, kjer je bil zaposlen. Ko se je zgodila nesreča v rudniku, bi moral biti doma, a so ga zaradi usipanja materiala kot inženirja poklicali na delo.

Kot 31. je iz Feniksa stopil Pedro Cortez Contreras. V rudniku se je zaposlil skupaj s prijateljem iz otroštva Carlosom Bugueñom Alfarom in skupaj z njim 69 dni čakal na rešitev. Ko je prišel na površje, smo doživeli enega najbolj ganljivih trenutkov, ko se mu je hčerka vrgla okoli vratu.

Predzadnjega so rešili Ariela Ticono Yáñeza. Iz rova je prišel prav na dan, ko je njegova najmlajša hčerka Esperanza – ime je predlagal sam – dopolnila mesec dni. In zdaj jo bo končno lahko vzel v naročje.

Zadnji je iz rudnika prišel vodja izmene Luis Urzúa Iribarren. Je novi svetovni rekorder, toliko časa kot on pod zemljo ni preživel še nihče.

Rudarji in družine spet združeni

Reševalci, ki so jih spustili k ujetim rudarjem, so pred odhodom na svobodo vsakega dobro pregledali. Moški so po vsem tem času na površje prišli urejeni in sveže obriti. Posebej so se uredile tudi njihove žene, dekleta in matere, ki so jih več kot dva meseca težko čakale. Družine ujetih rudarjev ob prihodu njihovih dragih iz globine sta spremljala tudi čilski predsednik in prva dama, ki sta osebno pozdravila vsakega rešenega rudarja. Tam je bil tudi minister za rudarstvo Laurence Golborne. Zadnji dve noči nihče od njih ni spal.

Pljučnica in silikoza

Ob prihodu na površje so vsi rudarji nosili močna zaščitna očala, saj so po vsem tem času v temi njihove oči zelo občutljive. Pozdravili so se s svojci, nato jih je čakal zdravniški pregled, zatem pa so jih s helikopterjem prepeljali v 15 minut vožnje oddaljeno bolnišnico v mestu Copiapo.

Najstarejši rešeni rudar 63-letni Mario Gomez je zbolel za pljučnico in pljučno boleznijo silikozo. Slednjo bolezen ima tudi Mario Sepulveda, ki je iz rudnika prišel drugi. Zdravniki, ki skrbijo za rešene rudarje, si po poročanju BBC prizadevajo, da bi bili vsi rudarji povsem zdravi in čili, preden bodo zapustili bolnišnico. Nekateri bi lahko bolnišnico sicer zapustili še danes.

Kako so minile zadnje ure do začetka reševanja?

Pred začetkom reševanja so tehnični strokovnjaki preverili, ali komunikacija z rudarji deluje, in se še enkrat prepričali, da je posebej v ta namen izdelana kapsula, v kateri je komajda dovolj prostora za enega moža, brezhibna. Nato so prazno spustili po jašku in jo spet dvignili. Vse je potekalo brez zapletov.

V naslednjem koraku v tehnično najbolj zapleteni reševalni akciji do zdaj so v podzemlje poslali reševalca Manuela Gonzaleza, ki je preveril trdnost jaška. Ko je kapsula dosegla prostor z rudarji, so reševalca – prvega "zunanjega" človeka, ki so ga videli po več kot dveh mesecih – navdušeno sprejeli. Nato pa se je reševanje zares začelo.

Prvi rešen rudar je bil Florencio Avalos. Poglejte, kako so ga sprejeli.

Klavstrofobično dvigovanje po ozkem jašku v kapsuli, ki se vrti okoli svoje osi, je huda preizkušnja. Na pot zato najprej pošiljajo telesno najbolje pripravljene in fizično najmočnejše delavce. S tem naj bi opogumili ostale. V rov se je spustilo tudi pet zdravnikov reševalcev, ki jim pomagajo.

Kdo so ujeti rudarji in po kakšnem vrstnem redu so jih dvigovali, si lahko preberete tukaj.

Priprave pred potjo na površje

Rudarji so se na vrnitev iz jame dobro pripravili. Stuširali so se in obrili, vsi so tudi preoblečeni v sveža oblačila. Po posebni oskrbovalni cevi so jim poslali posebne obleke, opremljene z instrumenti, s katerimi merijo njihove življenjske funkcije. Pred vstopom v kapsulo si nadenejo očala, ki po dveh mesecih teme ščitijo njihove oči. Vsakega posebej pred odhodom poučijo, kako uporabljati komunikacijsko opremo v kapsuli. Pri roki imajo kisikovo masko, poleg tega pa reševalci ves čas spremljajo njihov srčni utrip.

Reševalna kapsula, ki je dobila ime po mitološki ptici feniks, ima tudi lopute, skozi katere bi delavca v njej spravili na varno, če bi se zataknila. Prav tega so se rudarji najbolj bali, a doslej reševanje poteka "kot po maslu".

Sirena je tokrat dober znak

Vsakič, ko je kakšen delavec prispel na površje, je zatulila sirena. Ne prestrašite se, tokrat bo sirena pomenila dobro novico, je že pred začetkom reševanja dejal čilski minister za zdravje Jaime Manalich sorodnikom in prijateljem, ki že dva meseca čakajo na svoje najdražje. "Z njo bomo razglasili trenutek, tako poln veselja kot prihod otroka na svet,“ je ponazoril.

Kamp upanja postal kamp veselja!

625 metrov nad podzemno sobico so na svoje najdražje čakali mame, očetje, otroci, žene, ljubice. Tudi za njimi je huda preizkušnja, ki jih je močno povezala. Po nesreči 5. avgusta so najprej mislili, da so rudarji umrli. Šele 17 dni pozneje so izvedeli, da so se vsi rešili, a od snidenja z njimi sta jih ločevala še dva meseca.

V tem času je nad rudnikom nastalo pravo malo naselje, ki so ga poimenovali Kamp upanja. Poleg sorodnikov in prijateljev ujetih rudarjev je trenutno tam tudi 1500 novinarjev z vsega sveta.