Havel je danes poudaril, da se veseli "znova pridobljene svobode", napovedal pa je tudi, da se namerava po daljših počitnicah znova vplesti v politiko. Mandat mu uradno poteče danes opolnoči, zvečer pa naj bi imel tudi poslovilni televizijski nagovor državljanom. V bodoče bo prejemal mesečno rento v višini 3900 evrov.
66-letni Havel je bil še pred razpadom Češkoslovaške leta 1993 skoraj tri leta predsednik skupne države. Nekdanjemu oporečniku, dramatiku in zagovorniku Srednje Evrope je z občutkom za politiko in diplomacijo uspelo, da je svojo državo približal zvezi Nato (Češka je postala članica leta 1999) in Evropski uniji (pričakovan vstop v povezavo leta 2004), prispeval pa je tudi k notranjepolitični stabilnosti. Številni Čehi so tako prepričani, da Havel le težko dobil ustreznega naslednika.
Rodil se je 5. oktobra 1936 v Pragi premožni družini, ki je imela v lasti filmske studie in več zgradb v središču Prage. V komunističnem režimu, ki je prišel na oblast leta 1948, so njegovi družini zaplenili večji del premoženja, Havlu pa prepovedali študirati. Preživljal se je kot laborant in taksist, maturiral pa je po obiskovanju večerne šole.
Že zelo zgodaj je pokazal zanimanje za gledališče, kjer je opravljal različna dela, do leta 1963 pa je postal dramaturg. Po praški pomladi in prihodu sovjetskih tankov avgusta 1968 je imel prepoved vstopa v vsa gledališča v državi; sam pa je uporno zavračal možnost, da bi emigriral. Nadaljeval je pisanje in oporečniško dejavnost, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju Listine 77, manifesta o spoštovanju človekovih pravic.
Kot vodilnega predstavnika gibanja za človekove pravice so ga oblasti dolgo nadzorovale, nato pa so ga aretirale in v zaporu je preživel čas od junija 1979 do februarja 1983. Odigral je veliko vlogo v demonstracijah novembra 1989, potem ko je komunistična oblast padla 29. decembra 1989, pa je Havel postal predsednik.
S težavo do novega predsednika
Januarja je na Češkem dvakrat propadel poskus izvolitve novega predsednika. 15. januarja niti nekdanji češki premier in častni predsednik Demokratske državljanske stranke (ODS) Vaclav Klaus niti predsednik senata in kandidat krščanskih demokratov (KDU-ČSL) Petr Pithart nista prejela potrebne večine. 24. januarja pa večine nista prejela niti Klaus niti senatorka Jaroslava Moserova, ki jo je kandidirala skupina poslancev iz vrst liberalcev in krščanskih demokratov.
Češki parlament naj bi po dveh neuspelih poskusih v januarju še februarja opravil tretji krog volitev novega predsednika države. Kandidati za ta položaj še niso znani, Havel, ki je bil na čelo države izvoljen dvakrat zaporedoma, leta 1993 in leta 1998, pa v skladu z ustavo ne more še enkrat kandidirati.
Predsednika države na Češkem v skladu z ustavo volijo na skupnem zasedanju obeh domov parlamenta za mandat petih let, in sicer največ za dve mandatni obdobji.
