Hrvaški premier Ivo Sanader je na seji vlade v Zagrebu napovedal, da se bo v petek sestal svet za nacionalno varnost, ki bo preučil možnosti za rešitev primera Gotovina, edinega odprtega hrvaškega vprašanja pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kot je dejal Sanader, ki se je sestal tudi s predsednikom Stipetom Mesićem, Hrvaška razume nezadovoljstvo nekaterih, predvsem Haaga, ker obtoženi Gotovina še ni v Haagu.
Razumem to nezadovoljstvo; tudi mi smo nezadovoljni, ker to preprečuje Hrvaški, da bi začela pogajanja o pristopu Evropski uniji, je dejal Sanader. Pri tem je sicer pozval vse pristojne institucije, naj naredijo svoje delo glede začetka pogajanj z EU, vključno s primerom Gotovina. "Če ne moremo rešiti primera, bomo Haagu vsaj predložili vse argumente," je še dejal hrvaški premier.
Napovedal je, da bo svet za nacionalno varnost v petek razpravljal o najnovejšem razvoju dogodkov, izrazil pa je prepričanje, da bo vrh hrvaške politike znal najti odgovor in sprejel dodatne ukrepe za rešitev tega primera. Ponovno je izpostavil pomen približevanja Evropski uniji za Hrvaško in tudi, da se Hrvaška želi dobro pripraviti na ta proces. "Pogovore, če jih bomo začeli 17. marca, in verjamem da jih bomo, lahko zaključimo do leta 2007," je bil optimističen Sanader.
Gotovina kmalu aretiran?
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je v Bruslju izrazila upanje, da bo hrvaški general Ante Gotovina aretiran "zelo kmalu".
Del Ponte ni želela direktno odgovoriti na vprašanje, ali bi Evropska unija lahko preprečila začetek pristopnih pogajanj s Hrvaški, napovedanih za sredo marca, če Gotovine na bo v Haag. Dejala je le, da se ne ukvarja s politiko, temveč le poroča o stanju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana pa je jasno poudaril, da je sodelovanje s haaškim sodiščem predpogoj za pogajanja.
Zagreb okrcala tudi Evropska komisija
Evropska komisija je sicer v ponedeljek Hrvaško opozorila, da ne izkazuje polnega sodelovanja s haaškim tribunalom, zato lahko pride do zamude pri za 17. marec načrtovanem začetku pristopnih pogajanj. "Če bi komisija morala ocenjevati danes, ne bi priporočila začetka pogajanj s Hrvaško. Prepričan sem, da bi Hrvaška, če bi imela politično voljo, generala Gotovino lahko izročila sodišču. Brez polnega sodelovanja s sodiščem pa se pogajanja ne morejo začeti," je povsem nedvoumno dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn.
O začetku pristopnih pogajanj med Brusljem in Zagrebom bodo na podlagi poročila luksemburškega predsedstva EU, ki bo pripravljeno v stikih s sodiščem in drugimi viri, še pred rokom odločali zunanji ministri EU.
Del Ponte tudi o BiH in SČG
Tožilka haaškega sodišča je v pogovoru s Solano pozornost namenila tudi razmeram v Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Ob tem je poudarila, da bo letos minilo deset let od pokola v Srebrenici, medtem ko najbolj odgovorni za ta zločin, Radovan Karadžić in Ratko Mladić, še vedno nista v Haagu. "Zelo sem razočarana, da sta še vedno na begu, a upam, da bosta letos vendarle aretirana. Hočem njuno aretacijo," je dejala Del Pontejeva.
Solana pa je voditelje tako SČG kot BiH in Hrvaške ob tej priliki pozval, naj okrepijo prizadevanja ter zagotovijo "polno, solidno in pošteno" sodelovanje s sodiščem. Kot je ob tem poudaril Solana, gre pri tem tudi za vprašanje vrednot in načel, brez česar bo kakršnokoli približevanju EU zelo težko.
V zvezi s SČG in BiH velja omeniti, da bo letošnje leto v procesu približevanja EU za obe ključno na rahlo podoben način kot za Hrvaško. Če bo sodeloval s Haagom, Beograd lahko računa na sklenitev študije o izvedljivosti v okviru procesa stabilizacije in pridruževanja, kar bi jo pripeljalo bliže k začetku pogajanj o sporazumu samem. BiH pa naj bi letos sledeč priporočilom iz študije začela pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, če bo med drugim izpolnila pogoj sodelovanja s sodiščem.
