Neki vatikanski uradnik je dejal, da osnutek ni nesprejemljiv samo zaradi papeževega stališča, da bi morali biti v ustavi omenjeni religiozni, kulturni in civilizacijski temelji, ki so Evropo skozi stoletja naredili veliko, temveč tudi zato, ker ta ustava ne spoštuje podobnih želja mnogih evropskih držav. Po poročanju nekaterih medijev – tudi časnika Euobserver - vprašanje o vključitvi religije v preambulo prihodnje evropske ustave še vedno ostaja odprto. Kot časnik navaja člana predsedstva konvencije, še vedno obstaja možnost omembe religije v preambuli. Klaus Hänsch, tudi član predsedstva, je za Euobserver povedal: "Tako kot pri vseh dobrih knjigah, se uvod napiše nazadnje."
Mnenje držav članic je o tej temi razdeljeno. Medtem ko severne države in Francija ne želijo omembe boga, čemur se pridružuje tudi predsednik konvencije Valery Giscard d'Estaing, pa nekatere druge, med njimi Nemčija, želijo religijo v ustavi omeniti na podoben način, kot je to zapisano v poljski ustavi: "Vrednote unije vključujejo vrednote tistih, ki verujejo v boga kot vir resnice, pravice, dobrote in lepote, kot tudi tistih, ki nimajo takega prepričanja, vendar spoštujejo univerzalne vrednote, ki izhajajo iz drugih virov."
Vatikan lobira že dalj časa
Papež Janez Pavel II. je že pred časom sprejel predsednika konvencije Giscarda d'Estainga in izrazil zaskrbljenost glede verskih in duhovnih vsebin v prihodnji evropski ustavi. Po pogovoru je Giscard d'Estaing povedal, da bo želje poglavarja rimskokatoliške cerkve "v določeni meri" tudi upošteval.
Papež pa je v minulih mesecih večkrat zahteval poudarek na krščanskih koreninah Evrope v prihodnji ustavi EU. V junijskem govoru se je odkrito zavzel za hitro izvedbo širitve ter za vlogo cerkva v razpravah o prihodnji institucionalni podobi EU. "Cerkve niso le navadne zasebne ustanove. Treba je upoštevati njihovo institucionalno dimenzijo, ne glede na status, ki ga imajo v različnih državah članicah. Zato bi morale evropske institucije s cerkvami voditi dialog," je menil.
