"Ti dokumenti ne vsebujejo verskih in političnih tem, zato bodo lahko omogočili nov začetek branja zgodovine, saj opisuje vsakodnevno življenje večine ljudi," je v sporočilu za javnost zapisal vatikanski arhiv.
Med drugo svetovno vojno - od leta 1939 do 1958 - je rimskokatoliško cerkev vodil papež Pij XII., ki mu kritiki očitajo, da je zatisnil oči pred preganjanjem več tisoč judov, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča. Številni zgodovinarji Piju XII. očitajo tudi, da ni javno obsodil nacionalsocializma in da ni storil vsega za preprečitev holokavsta. Vatikan kritike zavrača in spominja na tisoče judov, ki jih je katoliška cerkev v Italiji in Vatikanu obvarovala pred nacističnim preganjanjem.
Vatikan je februarja lani odprl arhive o odnosih Svetega sedeža z Nemčijo pred drugo svetovno vojno, med letoma 1922 in 1939. Papež Janez Pavel II. se je za predčasno odprtje teh dokumentov, ki jih običajno odpirajo po 70. letih, odločil, da bi pomiril glasove o povezavah rimskokatoliške cerkve z nemškim nacionalsocializmom ter zanikal navedbe, da Vatikan ni naredil dovolj za preprečitev holokavsta.
Vatikan je tedaj odprl arhive iz časa papeža Pija XI., ki mu mnogi očitajo, da ni javno nastopil proti holokavstu. Arhivi vključujejo tudi uradne zaznamke kardinala Eugenia Pacellija, apostolskega nuncija v Nemčiji med letoma 1922 in 1929, ki je kot Pij XII. Nato nasledil Pija XI.. Vse do leta 1939, ko je bil izvoljen za papeža, je bil državni tajnik Svetega sedeža.
Vatikan sicer opozarja, da so zapiski o letih od 1931 do 1934 nepopolni, saj je bil arhiv nunciature v Berlinu ob koncu vojne delno požgan. V ta čas pade tudi obdobje, ko je Adolf Hitler januarja 1933 prevzel oblast.
