Primer Emanuele Orlandi, ki že skoraj 30 let ostaja nerazrešen, dobiva nove, neslutene razsežnosti. Za to je poskrbel oče Gabriele Amorth, ki trdi, da je 15-letnico za spolne zabave ugrabila kriminalna združba, v kateri so sodelovali pripadniki vatikanske policije in tuji diplomati. Najstnico so pozneje umorili in se znebili njenega trupla, je dejal.
Amortha je pokojni papež Janez Pavel II. imenoval za glavnega vatikanskega eksorcista.
Orgije za vatikanskimi zidovi
Oče Amorth je v intervjuju za italijanski časnik La Stampa postregel s kar nekaj podrobnostmi. Po njegovih besedah so ugrabitelji dekle prisilili k sodelovanju v orgijah za vatikanskimi zidovi. "To je bil zločin, katerega motiv je bila spolnost. Organizirali so zabave, vatikanska policija pa je rekrutirala dekleta," je dejal. "V mrežo je bilo vključeno osebje s tujih predstavništev pri svetem sedežu. Prepričan sem, da je bila Emanuela njihova žrtev," je nadaljeval svoje domneve.
Se v kateri od teorij zarote skriva resnica?
Emanuela Orlandi je izginila leta 1983, ko se je vračala iz glasbene šole proti domu. Njena usoda ostaja neznanka, so se pa spletle številne teorije zarote, ki njeno izginotje povezujejo s kriminalnim podzemljem, italijansko tajno službo in celo vatikanskimi spletkami.
Emanuelin oče je bil namreč zaposlen v Vatikanu in eden od manj kot tisoč državljanov te cerkvene državice, družina pa je tam tudi živela. To je po mnenju številnih ključ do razrešitve skrivnosti.
Po eni od teorij je ugrabitev naročil ameriški nadškof Paul C. Marcinkus, nekdanji predsednik vatikanske banke, ki je bil vpleten v razvpit bančni škandal v 80. letih. Kot domnevni naročnik ugrabitve se omenja tudi kardinal Ugo Poletti, v času njenega izginotja generalni vikar v Rimu. Zagovorniki še ene teorije pa opozarjajo na klic, ki naj bi ga za vatikanskimi zidovi prejeli le nekaj tednov po njenem izginotju. Neznani klicatelj naj bi v zameno za njeno izpustitev zahteval osvoboditev Mehmeta Alija Agce, turškega državljana, ki je leta 1981 poskušal ubiti papeža Janeza Pavla II.
Preiskovalci sicer v zadnjem času največ pozornosti namenjajo sledem, ki vodijo do razvpitega šefa rimskega kriminalnega podzemlja Enrica De Pedisa. Potem ko je že leta 2005 neka televizija prejela klic, da odgovor leži zakopan v njegovi grobnici, so se pretekli teden končno odločili za izkop. Poleg posmrtnih ostankov pokojnega gangsterja so našli še več škatel s kostmi, a za zdaj še niso ugotovili, da bi bile med njimi tudi najstničine. Razvpiti kriminalec je pokopan v eni od rimskih bazilik, prav to pa je za številne dokaz, da so bili De Pedisovi posli močno prepleteni z vatikanskimi. Številni pa gredo še naprej in trdijo, da je treba v tej navezavi iskati tudi odgovor na skrivnost Emanuelinega izginotja.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.