Vatikanu grozijo

Oborožena skupina Džaiš al Mudžahedin je zaradi papeževih izjav o preroku Mohamedu in islamu zagrozila s terorističnimi napadi na Vatikan in Rim. V sporočilu skupina piše, da bo uničila križ rimokatoliške cerkve v srcu Rima in udarila Vatikan, za katerim bo papež še prelival solze.

Iz Vatikana so sicer sporočili, da Benedikt XVI. globoko obžaluje, da je s svojim govorom med predavanjem na univerzi v Regensburgu užalil muslimane po vsem svetu. Državni sekretar Vatikana Tarcisio Bertone je v sporočilu zapisal, da papež spoštuje islamske vernike in da upa, da bodo razumeli pravi pomen njegovega govora. "Svetemu očetu je zelo žal, da so se nekateri deli njegovega govora zdeli žaljivi muslimanskim vernikom in so bili interpretirani v nasprotju z njegovimi nameni," je povedal državni sekretar Vatikana.

Muslimani po svetu obsojajo govor

To pa ni zadovoljilo vseh muslimanov, številni namreč zahtevajo, naj papež izreče tudi opravičilo. Sporni govor je pod vprašaj postavil papežev novembrski obisk Turčije, oglasili pa so se tudi številni voditelji muslimanskih držav po svetu. Prvi se je oglasil namestnik vodje egiptovske Muslimanske bratovščine Mohamed Habib, ki pravi, da besede vatikanskih uradnikov, da je papežu žal, ne zadoščajo, pač pa pričakujejo osebno opravičilo.

V Iranu so izjavo označili za veliko napako. "Te izjave so v nasprotju z njegovim položajem voditelja ene od glavnih religij. In so velika napaka," je dejal predstavnik zunanjega ministrstva Mohamed Ali Hoseini. Malezijski premier Abdulah Ahmad Badavi pa je papeža pozval, naj se javno opraviči in prekliče izjave, s katerimi je užalil muslimane po vsem svetu. Badavi, ki predseduje 57-členski Organizaciji islamske konference (OIC), je še dejal, da papež ne bi smel mirno sprejeti izbruha ogorčenosti, ki ga je sprožil po vsem svetu.

Opravičilo so zahtevali tudi muslimanski verski voditelji in politične stranke v Indiji, medtem ko so v več mestih po državi potekali protesti zaradi izjav Benedikta XVI. Zavračanju papeževih izjav so se pridružili tudi muslimani v ZDA, ki so hkrati pozvali k okrepitvi dialoga med krščanstvom in islamom.

Jezni verniki nad cerkve

Na Zahodnem bregu in v Gazi so oboroženi Palestinci napadli več cerkva. Čeprav v napadih na cerkve ni bil nihče ranjen, pa so streli in zažigalne bombe povzročili veliko škodo. Odgovornosti za napade ni prevzela nobena skupina, čeprav očividci zatrjujejo, da je šlo zagotovo za Palestince. Napade je že ostro obsodil župan Nablusa, ki je sicer prav tako pričakuje papeževo opravičilo, a se zaveda, da nasilje ni odgovor na njegove besede.

'Papež bi se moral globoko opravičiti'

Papeževe izjave so razjezile tudi nemuslimane. Tako so v uglednem ameriškem časniku The New York Times v uvodniku zapisali, da bi moral Benedikt XVI. objaviti globoko in prepričljivo opravičilo. "Svet pazljivo prisluhne besedam katerega koli papeža. Tragično in nevarno je, če nekdo seje bolečino, pa naj bo to namerno ali zaradi nemarnost," menijo. Nasprotno pa je nemška kanclerka Angela Merkel papežu stopil v bran, češ da "tisti, ki kritizirajo papeža, niso pravilno razumeli namena njegovega govora, s katerim je povabil k dialogu med religijami". "Kar papež jasno izraža, je njegovo popolno zavračanje uporabe kakršnekoli sile v imenu vere," je povedala Merklova, ki je sicer protestantka.

Sporni govor

Vrhovni poglavar rimskokatoliške cerkve je med torkovim predavanjem citiral bizantinskega cesarja Manuela II.: "Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško; vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem". Med govorom je dvakrat omenil, da gre za navedek, ob tem pa dejal, da je to presenetljivo oster način, kako postaviti vprašanje povezanosti vere in nasilja. Omenil je tudi cesarjevo mnenje, da muslimanski bog ni povezan z našimi vrednotami niti z razumom. Vatikanski predstavnik Federico Lombardi je papeža sicer branil in poudaril, da ni želel žaliti muslimanov.

V Vatikanu so zaradi papeževih izjav o islamu in preroku Mohamedu, ki so v svetu sprožile ostre kritike, poostrili varnostne ukrepe. V okolici Vatikana so tako odredili poostren nadzor, da bi se izognili možnim terorističnim napadom.