Proti odločitvi britanskega premierja Borisa Johnsona o prekinitvi dela britanskega parlamenta je v sredo zvečer na ulicah britanskih mest protestiralo več tisoč ljudi. Spontani protesti proti Johnsonovi potezi so tako izbruhnili v Londonu, Edinburgu, Cardiffu, Manchestru, Bristolu, Cambridgu in Durhamu.

Spletna peticija proti suspenzu zbrala že več kot 1,5 milijona podpisov

V peticiji, o kateri bo moral razpravljati parlament, saj je zbrala več kot zahtevanih 100.000 podpisov, piše, da parlament ne bi smel biti suspendiran ali razpuščen, dokler datum izstopa ne bo preložen ali namera Velike Britanije o izstopu iz EU ne bo preklicana.

Zaradi Johnsonove zahteve je danes odstopila vodja škotskega krila konservativne stranke Ruth Davidson. V odstopnem pismu je Johnsona pozvala, naj sklene dogovor z Brusljem. Davidsonova, ki je škotske konservativce vodila osem let, sicer nasprotuje brexitu.

Nekateri so se Johnsonove poteze lotili s pravnimi sredstvi. Poslovna ženska in aktivistka proti brexitu Gina Miller vložila zahtevo za nujno sodno revizijo odločitve. Joanna Cherry iz Škotske nacionalne stranke pa je vložila zahtevo za nujno obravnavo škotskem vrhovnem sodišču.

Britanska kraljica Elizabeta II. je v sredo odobrila začasno prekinitev dela britanskega parlamenta, ki jo je predlagal premier Johnson.

Johnson vztraja pri izstopu Velike Britanije iz EU 31. oktobra, z dogovorom ali brez njega. Mnogi se bojijo, da bi izstop brez dogovora državo pahnil v kaos.

Kraljica je sporočila, da se bo prekinitev dela parlamenta začela med 9. in 12. septembrom in končala 14. oktobra. Johnson je s svojo potezo povzročil ogorčenje opozicije, ki mu očita, da želi preprečiti razpravo o brexitu.

Vodji opozicijskih laburistov in liberalnih demokratov Jeremy Corbyn in Jo Swinson sta pisala kraljici in jo prosila za sprejem, da bi izrazila nasprotovanje suspenzu dela parlamenta.

Prekinitev se bo začela približno med 9. in 12. septembrom, pen teden po tistem, ko se bodo britanski poslanci naslednji torek vrnili s počitnic. Končala pa se bo le dva tedna pred 31. oktobrom, ko je predviden izstop Združenega kraljestva iz unije, s tem pa onemogočila nasprotnikom brexita brez dogovora, da po zakonodajni poti to preprečijo.

Formalno gre za tako imenovano prorogacijo, suspendiranje dela parlamenta pred začetkom novega zasedanja. To stori kraljica na predlog premierja. Zasedanje britanskega parlamenta običajno traja leto dni, a tokratno poteka že od volitev junija 2017, predvsem zaradi brexita. V času tovrstne prorogacije v parlamentu ni razprav in glasovanja, običajno pa se tudi vsi predlogi zakonov, katerih postopki se v prejšnjem zasedanju niso zaključili, umaknejo iz procedure.

Johnson je tako do sredine oktobra praktično zvezal roke opozicijskim strankam, ki so sicer dosegle dogovor, da bi brexit brez dogovora preprečile s sprejetjem posebne zakonodaje v parlamentu.

Evropski zunanji in obrambni ministri posvarili pred brexitom brez dogovora

Evropski zunanji in obrambni ministri, ki so v teh dneh imeli neuradno srečanje v Helsinkih na Finskem, pa so medtem pozvali Veliko Britanijo, naj se odloči za brexit z dogovorom. Nekateri so tudi izrazili skrb, da poteza britanskega premierja o prekinitvi dela britanskega parlamenta veča tveganje za kaotičen izhod države iz EU.

Nizozemski zunanji minister Stephan Blok je dejal, da še vedno upa, da se bodo lahko izognili brexitu brez dogovora in da se "veseli predlogov britanske vlade, skladnih z ločitvenim dogovorom". Dodal je, da nihče noče brexita brez dogovora. Britanski pogajalec za brexit David Frost se je v sredo v Bruslju pogovarjal z Evropsko komisijo, a po besedah Bloka niso premostili ovir.

Neimenovani diplomat unije je dejal, da britanska stran ni predstavila podrobnosti o tem, s čim bi nadomestili zanje sporno irsko varovalo. Ta mehanizem bi po morebitnem izstopu omogočil nadaljnjo odprto mejo na Irskem, v zameno pa bi Združeno kraljestvo upoštevalo trgovinske predpise unije. Pogovori naj bi se nadaljevali prihodnji teden.

Večina ministrov je zavrnila komentar glede začasne prekinitve dela britanskega parlamenta, saj naj bi šlo za notranjo zadevo Združenega kraljestva. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg pa je dejal, da je brexit brez dogovora zaradi te poteze verjetnejši. Dodal je tudi, da so storili vse, kar je bilo mogoče, da bi zagotovili urejen brexit, zdaj pa je na vrsti Britanija.

Malteški zunanji minister Carmelo Abela je povedal, da je EU združena okoli ločitvenega sporazuma, zdaj pa se mora o tem odločiti še Združeno kraljestvo. Finski zunanji minister Pekka Haavisto pa je dejal, da je podpora brexitu z dogovorom ključna zadeva, "kajti v nasprotnem primeru se bomo morali soočiti z veliko negativnimi posledicami za naša gospodarstva in mejni promet".

Njegov madžarski kolega Peter Szijjarto upa, da bo po tej ločitvi še možno dobro sodelovanje med Združenim kraljestvom in unijo.