Anketa, ki jo je objavil izraelski časnik Yediot Aharonot, kaže, da 53 odstotkov vprašanih meni, da bi moral odstopiti, da ne, pa 43 odstotkov. Da mu gre verjeti, je namreč menilo le 41 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo ob začetku njegovega mandata takih 75 odstotkov. Da ni verodostojen, pa je menilo kar 57 odstotkov vprašanih.
Kar dve tretjini Izraelcev (66 odstotkov) ne zaupata Šaronovi vladi, nasprotnega mnenja pa jih je 33 odstotkov. Na vprašanje, kdo bi lahko nasledil Šarona, so prvič na prvo mesto kot možnega naslednika postavili obrambnega ministra Šaula Mofaza (30 odstotkov) pred finančnim ministrom in nekdanjim premierom Benjaminom Netanjahujem (26 odstotkov). Anketo je izvedel inštitut Dahaf pri 501 osebah. Šaron je sicer osumljen vpletenosti v več korupcijskih škandalov.
Z območja Gaze se ne bodo umaknili pred ameriškimi volitvami
Neimenovani predstavnik izraelskih varnostnih sil je po pisanju časnika Maariv dejal, da bo Mofaz na srečanju s ameriškimi visokimi predstavniki prihodnji teden povedal, da se izraelska vojska z območja Gaze ne bo umaknila pred novembrskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Za to naj bi se odločil, potem ko so pomočniku Šarona Dovu Weisglassu na pogovorih v Washingtonu ta teden dejali, da administracija ameriškega predsednika Georgea Busha ne bi želela videti umika izraelskih sil z območja Gaze pred volitvami zaradi naraščanja nestabilnosti na območju.
Šaronov svetovalec Asaf Šariv je sicer zatrdil, da na srečanju niso govorili o nobenih datumih. Mofaz pa naj bi na srečanju s državnim sekretarjem Colinom Powellom, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, podpredsednikom Dickom Cheneyjem in svetovalko Busha za nacionalno varnost Condoleezzo Rice skušal tudi vzpostaviti zvezo med umikom z območja Gaze in gradnjo izraelskega varnostnega zidu na Zahodnem bregu, delu katerega nasprotujejo tudi ZDA.
Evropska komisija namenila milijon evrov hitre pomoči Gazi
Evropska komisija bo žrtvam napadov na območju Gaze namenila milijon evrov hitre pomoči, so sporočili v Bruslju. Sredstva so namenjena 13.000 osebam, ki so v zadnjih mesecih zaradi napadov izgubile domove, z njimi pa naj bi ljudem postavili zasilna bivališča.
Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Poul Nielson je ob tem dejal, da so izraelski napadi na območju Gaze v nasprotju z mednarodnimi človekoljubnimi dogovori. Ob tem je izraelsko vojsko pozval naj ustavi napade, ki zaostrujejo človekoljubni in gospodarski položaj Palestincev.
Družine, ki so v Gazi ostale brez strehe nad glavo, bodo prejele finančno pomoč za postavitev začasnih bivališč, dobila pa bodo tudi šotore, ležišča in odeje ter kuhinjske in higijenske pripomočke. Pomoč bo prejelo tudi okrog 1000 ljudi z območja Rafe, ki jim je domove januarja letos z buldožerji prav tako uničila izraelska vojska, so še sporočili v Bruslju.
Znesek finančnih sredstev, ki jih je za pomoč Palestincem namenila EU od leta 2000 naprej, se je tako povzpel na 119 milijonov evrov.
